Mercator je prodan in politika in mediji v tem vidijo veliko priložnost, eni za kovanje večje podpore, drugi za večjo gledanost, branost, poslušanost. Seveda so med njimi tudi takšni, ki imajo izdelana stališča, ki jih podpirajo že več časa, toda kljub temu prodaje ne smemo izvzeti iz predvolilne kampanje. Zelo dobro se namreč veže na to, kar drugače imenujemo nacionalni interes.

In Slovenci smo v preteklosti dokazali, da skorajda večinsko raje vidimo pomembna podjetja v lasti slovenske države, ali vsaj slovenskih lastnikov. Uspelo nam je celo izdelati sistem, ki naravnost odbija tuje investitorje. Vsekakor je tudi veliko ljudi, ki bi raje videli bolj odprt sistem in se sprašujejo, čemu je potrebna takšna zlizanost politike in gospodarstva, ko lahko vodilni politiki odločajo o tem, kdo bo lastnik največjega trgovca v državi, kot da bi šlo najmanj za visoko razvito vojaško industrijo. Ampak če bi moral oceniti tako na hitro, bi že rekel, da jih je manj kot tistih, ki sicer niso zadovoljni z vodenjem večine slovenskih podjetij, na katera ima bolj ali manj vpliv država, a še vseeno verjamejo da je to manjše zlo, kot če bi jih nadzoroval tujec.

V resnici, v čem je razlika, če sem hlapec tujca ali Slovenca? Hlapec sem v vsakem primeru. In z mojega zornega kota živimo v sistemu, kjer poteka razredni boj in kjer eni razredi izgubljajo, drugi pa pridobivajo. Trgovke, manjši proizvajalci, oni izgubljajo. Ne glede na to, kdo je lastnik Mercatorja. Da se to ne bi dogajalo, je potrebna državna regulacija, je potreben sistem, ki omogoča proizvajalcem, da so bolj konkurenčni, ki omogoča tudi trgovcem, da se lahko širijo in prodajajo več. Na žalost slovenska politika v vseh teh letih ni bila sposobna ravnati dovolj modro, da bi dosegla vsaj približek dobro delujočega politično gospodarskega sistema. Tudi zato se je prodal Mercator.

Kdo bo na koncu na političnem področju najbolj pridobil od nasprotovanja prodaji Mercatorja? Dejan Židan je že oster in če kaj, se je izkazalo da je SD dokaj odločno usmerjena proti nadaljnji privatizaciji. To je dobro za razločevanje med političnimi strankami, ko se volivci odločajo o tem, kdo se najbolje sklada z njihovimi pogledi. Želiš večjo privatizacijo, ne voli SD. In obratno. Po drugi strani se zdi, da bo Alenka Bratušek težko prepričala veliko ljudi, da je za vse kriva pretekla Janševa vlada.

Verjetno razen Alenke Bratušek Mercator ne bo škodil nobeni politični stranki, saj bodo vsi ali obsojali prodajo, ali pa bodo pod vprašaj postavljale le kupca, s čimer bodo odbile kakšne bolj nevarne kritike v obrambo nacionalnega interesa.