Rezultati volitev v Evropski parlament se skladajo z javnomnenjskimi anketami, ki so bile opravljene v dnevih in tednih pred samim usodnim dnevom in so tudi logična posledica težav vladne koalicije. SDS je dosegla veliko zmago in si priborila štiri poslanska mesta in skupaj z NSi presegla rezultat dveh koalicijskih in ene neparlamentarne stranke, ki pa jo lahko brez težav uvrstimo v liberalno sredino. Svoboda Roberta Goloba je doživela poraz in je lahko še srečna, da je dobila svoja dva poslanca. Podpora se jim še ni povsem sesula, čeprav se jim to do konca mandata, ob trendih kakršni so, še kako lahko zgodi.

Zakaj bi zaposleni na upravni enoti svoj glas dal Svobodi? Zakaj bi to naredila medicinska sestra? Zakaj sodnik, ki mu je predsednik vlade obljubljal srečen konec, ki ga ni in ni? Tudi zagovorniki reforme zdravstvenega sistema lahko le nemo opazujejo, kako vlada v svoji vojni s sicer brezobzirnim sistemom ne dela nič. Preprosto čakajo in ignorirajo težave, ki se samo še poglabljajo.

Težava strank vladne koalicije, predvsem pa Gibanja Svoboda je v tem, da se od njih odvračajo volivci, ki so jih podprli na domačih parlamentarnih volitvah. Ni se SDS okrepila, Svoboda tone, tone tudi SD, tone tudi Levica, ki je sicer, to je moje osebno mnenje, še najbolj učinkovita stranka znotraj koalicije in se bori za izpolnitev svojega programa in ima celo rezultate.

Potem je tu še boleče nepoznavanje razmer v slovenski družbi, kar je pokazal incident v Ljubljani, kjer se je tolpa zamaskiranih mladeničev sprehodila po centru in vzklikala gesla proti migrantom. Na levici so bili vzhičeni, srečni, da bodo zdaj volivci končno spoznali, kako nevarna je politična desnica, da bodo kar drli na volišča in SDS poslali na smetišče zgodovine. Ni dvoma, da obstajajo povezave med največjo opozicijsko stranko in modernimi vaškim stražami, ki bi domačine branile pred tujci in ki se rade postavljajo s fašistično simboliko. Toda, povejte, je mar ta incident kaj vplival na volitve? Ni videti, mar ne.

Vzrok je preprost. Velik del slovenskega volilnega telesa vidi manj nevarnosti v zamaskirani milici kot v migrantih, ki se sprehajajo po slovenskih ulicah. Lahko temu rečete ksenofobija, tudi fašizem, a tako je. Ampak, če tega ne razumete, potem ne morete niti vedeti, od kod vse izvirajo vaše težave. SDS seveda ima svoje privržence, večina Slovencev pa jih vendarle ne mara in celo sovraži. Če pa bi vsak ksenofob vedno volil SDS, bi ta imela mnogo večjo podporo. Prav tako bi bilo, če bi zanje volil vsak razočaran javni uslužbenec. Še sreča za stranke politične levice, kamor pri nas uvrščamo tako liberalno sredino in tudi bolj ali manj rdeče socialiste. Če ne bi bilo Janše, pred katerim lahko strašijo, bi se zanje zelo slabo obrnilo. Seveda pa je ta strah nekoliko težje izkoristiti, ko gre za voltive v Evropski parlament. Bruselj je nekje daleč, večini ni mar, kaj se tam dogaja. Pa kaj, če bo SDS tja poslala štiri poslance, Svoboda pa le dva? Tako si marsikdo misli.

Vojne v Ukrajini in podpore ukrajinskemu fašizmu, ki je še kako realen, niti ne bom omenjal. Tudi to ima posledice na podporo strankam, ki se sicer tako rade hvalijo s svojim antifašizmom.

Iz rezultatov volitev v Evropski parlament ne moremo kar tako na hitro sklepati, kakšni bodo rezultati volitev v Državni zbor. Še enkrat, Bruselj se zdi daleč in težko je strašiti z Janšo, doma pa je nekoliko drugače. Tudi ne vemo, ali se vladni koaliciji ne bo v prihodnjem letu kaj posvetilo in bo uspela dokončati prenovo plačnega sistema v javnem sektorju in nekako pomiriti razmere v zdravstvu. Mogoče jim bo to celo uspelo in potem bo to tudi imelo vpliv na javnomnenjsko podporo. Mogoče se bo začela gradnja prepotrebnih stanovanj. Mogoče se bo končno resno začel projekt NEK 2. Čas bo pokazal.

Toda, če bo šlo naprej tako kot do zdaj, potem četrta vlada Janeza Janše ni izključena. Kdo ve, če bo naslednji rešitelj, mogoče bo to Vladimir Prebilič, uspešen. Lahko, da se bo na politično prizorišče uspešno vrnila SLS, ki je v kampanji za evropske volitve pokazala presenetljivo veliko življenja. Mogoče se bo uspešno uresničil projekt Logar. Mogoče bodo razočarani volivci Svobode, ta labilna masa sredinsko usmerjenega, dokaj liberalnega prebivalstva, ki bega od instant stranke do instant stranke in išče naslednjega Drnovška, preprosto ostali doma. To ni nemogoče. Poznam jih kar nekaj in trenutno niso zadovoljni. Niti malo.