Zgodovina je ena takšna smešna zadeva. V šolah se jo rado uči le malo šolarjev. Baje je zatežena. Vprašam, kateri predmet pa v naših šolah ni zatežen. Razen, če se zanimaš. Potem je seveda drugače.
Zgodovina je mnogo več kot zatežen predmet v šoli. Je del nas. Vsak ima svojo zgodovino. Vsak posameznik, vsak kraj, vsaka država, vsak narod.

Zgodovin je več, zgodovina ni ena sama. Ampak tako mislim jaz, ki stvari jemljem relativno, ki trdim, da je vsaka stvar stvar subjektivnega presojanja, ki trdim, da je absolutna resnica edino pri Bogu, nikoli pa pri človeku.

Zgodovina je del človeka, je njegova izkušnja – osebno doživeta ali prenesena iz učbenikov. Zato je tudi tako pomembna. Je sredstvo vplivanja na druge. Če ljudem vse življenje trobiš kakšne veličine je proizvajal njihov narod, bodo to tudi verjeli. Bodo, trdim, sami pripravljeni to veličino ponavljat. Zato bodo tudi ščitili vsakogar ali vsako institucijo povezano z tistimi nekdanjimi veličinami.

Da, zgodovina je pomembna. Posledica je, da je cilj manipulacij. Takšnih in drugačnih. Druga svetovna vojna je že en tak primer. Več kot 70% vseh nemških vojakov je padlo na vzhodni fronti. 70% To bi pomenilo, da je levji delež pri zmagi nad nacistično Nemčijo doprinesla SZ.
A zakaj smo potem podvrženi neprestanemu bombardiranju o herojskih Angloameričanih, ki bi naj z svojo bombniško vojno proti nemškim mestom in z eno samo veliko operacijo (izkrcanjem v Normandiji) zmagali vojno.

Potrebno si je samo pogledati podatke. V bitki pri Kursku leta 44 je sodelovalo več kot milijon vojakov na obeh straneh. Tisoče tankov. Tisoče letal. Kako se lahko operacija Overlord primerja s tem?

Medtem ko so se miljoni nemških vojakov zoperstavili največji kopenski sili vseh časov, je majhna nemška sila še proti koncu leta 44 v Ardenih skoraj potolkla zahodne zaveznike.

Tukaj je jasno za kaj gre. Ne morejo zahodne države svojemu dolgoletnemu ideološkemu sovražniku priznati, da je on doprinesel k zmagi mnogo več. To ja ne gre.

Na drugi konec sveta: Le kdo ve kaj se je zgodilo v Nanjingu leta 1937? Dvomim da veliko ljudi ve, da se je tedaj zgodil dogodek, ki se mu reče posilstvo Nanjinga, v katerem je pod japonskim orožjem umrlo vec kot 100000 ljudi.
To je primer nepoznavanja zgodovine drugih in ni edini. Bog ne daj, da bi kakšnega našega šolarja kdo vprašal kdo je bil Simon Bolivar.

Zgodovin je več in učimo se samo tiste, ki so nam pomembne. Če bi bila Kitajska edina preostala velesila bi bili učbeniki slovenskih šolarjev polni podatkov o tem.

Zgodovino se seveda tudi pervertira. Npr. Drago Ocvirk je v svojih predavanjih na radiju Ognjišče označil izgon Mavrov in Judov iz Španije nekako takole (pišem po spominu): Po stoletjih muslimanskega znašanja nad kristjani so jih ti prosili naj oddidejo iz njihove dežele.

Tako se imenuje po njegovem versko čiščenje.
Le kaj bi isti Ocvirk rekel, da je slovenski revolucionarni narod po stoletjih zatiranja z strani katoliške cerkve in velikašev prosil le te naj se preselijo v tujino ali pa kar naravnost v jame.

Seveda, to ni isto. Nikoli ni isto.

(Slovenska vojna zgodovina je, mimogrede, ena izmed tem, katerih se osebno ne želim preveč dotikati.)

Interpretacij zgodovin je več. Odvisno je od nas kateri verjamemo.