Prva svetovna vojna je mnogokrat v mojih mislih. Mnogo bolj kot druga svetovna vojna. Nekaj izrazito žalostnega je v gorah okoli Kobarida, v kostnici, v muzeju. Toliko izgubljenih življenj, takšna neumnost.

Gotovo je res, da je za vsakim dogodkom, tudi za prvo svetovno vojno, dolga zgodovina drugih dogodkov, ki so privedli do tragične eksplozije. Ampak zame je prva svetovna vojna pravzrok vsega zla v dvajsetem stoletju. Bi bil svet takšen kot je, s toliko neverjetnimi in pošastnimi zločini, če se evropske sile ne bi odločile samouničiti?

Za razliko od druge svetovne vojne v prvi niso nastopali izrazito negativni igralci. Če bi zmagale centralne sile ne bi bilo kakšnih strašnih sprememb na slabše. No, da, mogoče bi potem do vzpona fašizma prišlo v Franciji in Veliki Britaniji, komunizem pa bi vseeno požrl Rusijo. Ampak, kar jaz trdim je, da je bilo za majhnega človeka v bistvu vseeno, kdo je zmagal. Nič si ni mogel od tega obetati, razen nekaj nacionalističnih puhlic, ki so vedno tako popularne, pa malim ljudem nikoli ne prinesejo nič dobrega. Pa ravno ti mali ljudje, na žalost tudi omejeni v svojih pogledih na svet, so bili več kot pripravljeni žrtvovati svoja življenja za nerazumne zamisli svojih voditeljev, ki so menili spremeniti svet tako, da bi se sami lahko videli kot tisti, ki so svojim državam prinesli prevlado na kontinentu in drugod po svetu. Z veseljem so korakali v vojno, misleč da bodo že do božiča potolkli neljubega sovražnika. Pri tem so se prekleto zmotili.

Ko je bilo vojne konec, je stari svet ležal v ruševinah. Bolj kot vse materialne izgube, bolj celo kot človeške žrtve, so bile pomembne spremembe v pogledu na svet. Ljudje so bili razočarani in postali so čudovite posode za vse, ki bi jih hoteli napolniti z nečim novim, bodisi komunizmom ali fašizmom. Zato dogodki po prvi svetovni vojni niti niso kakšno presenečenje in razumljivo je, da se je nemški človek, soočen s sramoto poraza v veliki vojni in propadajočim gospodarstvom odločil za prvega rešitelja, ki se je pojavil iz svoje temnice misli o svetovni prevladi za vsako ceno.

Če ne bi bilo prve svetovne vojne, bi svet bil drugačen. A ‘če’ je le beseda, resničnost pa je takšna kot je. Zdaj se lahko samo učimo o tem kaj se je zgodilo, ne moremo pa več ničesar spremeniti. Ostane nam le, da se naučimo, česa ne smemo več nikoli storiti, da se nam ne bo ponovilo dvajseto stoletje.