To vam ni potrebno posebej praviti, tako ali tako smo vsi vsakodnevno soočeni s tem žalostnim stanjem človeštva in z rumenimi mediji, ki  zasipavajo z najbolj neumnimi novicami. In ljudje to tudi najbolj berejo, tako da ne moremo ravno reči, da so neumni ustvarjalci teh medijev ali oni, ki so se pripravljeni prostituirati za nekaj slave in cekinov. Prej so neumne množice, ki to vsakodnevno požirajo.

Gregor Krajnc je naredil eksperiment in pokazalo se je, kaj je najbolj brano. Eksperimenta mu ne bi bilo potrebno delati, kajti tega so se lotili že mnogi pred njim in vsi prišli do ugotovitve, da za veliko branost ali gledanost ni potrebna kvaliteta, ne ure in ure raziskovanja, da bi se prišlo do čim boljše zgodbe, pač pa v kratkih orisih naslikane neumnosti, najbolje da glede seksa, nasilja ali slavnih. Večina pač ni sposobna ali pa noče posegati po čem, kar bi njihove duše bogatilo, pač pa se raje valja v gnoju najbolj bizarnih novic ali navadnih izmišljotin.

Kaj je torej tisto, kar ljudi tako privlači? Ne, pustimo raje to vprašanje. Je nepomembno. Vemo, kaj večino privlači. A vemo tudi, da ni dobro imeti neizobraženih in neumnih državljanov, če hočemo imeti delujočo demokracijo v kateri so se posamezniki sposobni odločati v svojo korist in ne v korist tistih, ki manipulirajo iz ozadja. Za takšne je seveda najboljši državljan neumen državljan, ker ga je potem enostavno obrniti z nekaj nacionalizma ali s ščepcem zavisti. Takšni si želijo poneumljene družbe, ker potem od tam ne grozi prava nevarnost njihovim načrtom.

Kaj pa tisti, ki si želimo čim bolj svobodne družbe, čim več ljudi, ki so sposobni razmišljati z lastno glavo in čim več odločanja navadnih državljanov, ne pa avtoritarnih velikih vodij, ki mislijo namesto nas? Takšni smo v precepu. Če pustimo trgu prosto pot, da, potem bo ta težil k večji branosti in gledanosti, k večjim dobičkom in kvalitetne vsebine bodo razen za ozko elito pokopane. Pa je ravno svoboda tista, ki je pripeljala do tega. Če pa po drugi strani začnemo uvajati cenzuro, smo izdali svojo lastno vero, ne vemo pa, ali smo s tem res storili kakšno veliko delo. Ljudje, ki smo jim odvzeli njihovo dnevno dozo neumnosti, ni rečeno da potem berejo ali gledajo kaj bolj inteligentnega. Lahko da samo zamahnejo z roko in odklopijo.

Kar nas spet vrača k žalostnemu stanju človeštva in k nasprotju med majhnimi elitami in ogromnimi množicami. Pa vendar bi bilo potrebno nekaj storiti, da bi se raven vsaj malo dvignila. Storiti pa ničesar ni mogoče brez aktivnega posredovanja države, bodisi skozi zakonodajo,  bodisi skozi neposredno financiranje kvalitete. To nas mimogrede zopet pripelje do tega, da neka majhna elita diktira, kaj bi ta kvaliteta bila in ker smo ljudje takšni kot smo, se je bati ponovne manipulacije.

Hja, zdi se, kakor da smo v začaranem krogu in da sovražniki neumnosti na koncu pristanemo tam, kjer nikakor ne bi hoteli pristati: če hočemo karkoli spremeniti, če hočemo resnično družbo dobre presoje sposobnih posameznikov, moramo prav na te posameznike gledati kot na pravilne odločitve nesposobne državljane, ki jim je potrebno najprej šele pokazati, kaj je tisto prav. Na kratko, diktirati jim moramo, kaj naj berejo ali gledajo! To pa vam je že en korak do diktature.

Žalostno, da ni nekega naravnega zakona, po katerem bi vsak posameznik v pogojih svobode težil k čim večji plemenitosti in k iskanju znanja. Če ima kdo dokaze, da je temu vendarle tako, naj mi jih prosim nemudoma dostavi (kaj veste, mogoče ima kakšen libertarec kje kakšnega aduta v rokavu). Bil bi mu nadvse hvaležen.