Ko se je število žrtev protestov proti vladavini njegovega očeta večalo, je Saif al Islam Gadafi na televiziji izjavil, da Libija ni kot Egipt, krivdo za nemire pa prevalil na tuje plačance in zasvojence z mamili. Zanimivo, kako vsi režimi ponavljajo, da niso kakor država, ki so jo nemiri zadeli prej. V Egiptu so tako govorili, da njihova država ni kot Tunizija.

Po besedah Saifa al Islama Gadafija je možna državljanska vojna.

Human Right Watch navaja, da bi do zdaj naj bilo ubitih že 233 ljudi. Najhuje je na vzhodu države, kjer naj bi protestniki nadzorovali mesto Bengazi, dvainštiridesetletna vladavina Muamerja Gadafija pa je ogrožena celo v prestolnici, kjer so zažgali stavbo notranjega ministrstva. Protestniki trdijo, da se režim skuša obraniti s plačanci iz tujine: od kod bi naj ti prišli, ni znano.

Libijski diplomat Ahmad Jibreel, je za Al Jazeero povedal, da je na stran protestnikov prestopil pravosodni minister. Povedal je tudi, da so ključna mesta ob meji z Egiptom zdaj v rokah protestnikov in da več kot je ubitih ljudi, več jih pride na ulice:

Gadafijevi stražarji so na drugi dan začeli streljati na ljudi in ubili le dva. Na tisti dan smo imeli v mestu Al Bayda le 300 protestnikov. Ko so ubili dva človeka, smo jih na pogrebu imeli več kot 5000 in ko so ubili 15 naslednji dan, smo jih naslednji dan imeli več kot 50000.

Tako kot očitno množic ne morejo ustaviti krogle, jih tudi obljube o reformah ne prepričajo več.  Da vojska ni čisto na strani režima, priča že pobeg dveh libijskih pilotov, ki sta s svojimi letali pobegnila na Malto.