V The Christian Century piše Philip Jenkins o razmerah v Mehiki in tamkajšnji RKC. V preteklih letih okrutne vojne med vlado in narkokarteli je umrlo okoli 30000 ljudi, poročila pa so polna spopadov, ubojev in izginotij tako policistov, vojakov, kriminalcev, kot tudi povsem nedolžnih ljudi.

RKC v Mehiki se ponaša z lojalnostjo 80% prebivalstva, protestantov bi naj bilo okoli 6%. Seveda znajo takšni odstotki biti zelo varljivi, kar poznamo že iz Slovenije, kjer je velika razlika med številom tistih, ki redno obiskujejo cerkev in med tistimi, ki bi jih RKC rada imela za svoje, a to nikakor niso.

Jenkins  piše o negativnih posledica vojne za RKC, kjer so nekateri duhovniki pripravljeni jemati denar od narkokartelov, da potem obnovijo svoje cerkve in zaženejo socialne projekte. Na območjih, kjer vlada revščina, so velika denarna darila še kako mamljiva, ne glede na to, da se večina RKC v Mehiki tega skuša otresti, kakor na primer glava mehiške RKC, kardinal Norberto Rivera Carrera.

To ni edini problem mehiške RKC. Številni katoličani tako verjamejo še v marsikaj drugega, kar jih učijo v cerkvah, kar je posledica preživetja številnih starih verovanj, ki jih je potem krščanstvo preraslo, a ne docela.  Tako so številni bogovi in duhovi obdobja pred krščanstvom našli pot med katoliške svetnike, predvsem med pripadniki kriminalnih organizacij in najbolj revnimi pa se najde tudi vključevanje zlih in kriminalnih bitij med tista, ki jih častijo.

Eden izmed takšnih simbolov je La Santa Muerte ali Sveta smrt, ki jo kot svetnika zavetnika uporabljajo tolpe, uradna Cerkev pa jo obsoja. Še en takšen je bandit iz devetnajstega stoletja, Jesús Mal­­verde, ‘angel revnih,’ in zavetnik preprodajalcev mamil in ilegalnih migrantov. Najde se še San Juan Soldado, ali vojak Janez, ki so ga leta 1938 usmrtili zaradi posilstva in umora osemletnega dekleta.