S temi besedami se je po 168 letih poslovil britanski tabloid News of the World. Nedeljska izdaja bo zadnja in to upravičeno. Potem, ko se je tabloid v iskanju zgodb šel prisluškovanje, drugačnega izhoda ni smelo biti in zaposlitev bo izgubilo 200 novinarjev.

Pri tem takšno neetično delovanje ne prihaja kot kakšno posebno presenečenje.  Dirka medijev proti dnu poteka že kar nekaj časa in vse kar šteje, je večja branost/gledanost/poslušanost. Če to pomeni, da mora večina zgodb vsebovati nasilje, bizarnosti in seks, potem tako bo. Kdo bi se pri tem ubadal s podajanjem res uporabnih novic, celo z izobraževanjem prebivalstva. Celo pri pokrivanju politike se gre v čisto poenostavljanje in igranje na čustva ljudi. Tudi zato mnogi verjamejo, da je svet okoli njih mnogo slabši, kot v resnici je.

Če bi le več rumenila zaprlo svoja vrata in se poslovilo. Ne bo se. Namreč, vsak poseg v to, o čem je medijem dovoljeno poročati, vodi v cenzuro in zato ni nobenih premikov. Večina  gre raje po liniji najmanjšega odpora in se jim preprosto ne da ubadati s čim bolj zahtevnim. Le v primeru kršenja zakonov je mogoče kaj storiti, drugače smo še v naprej obsojeni na prvovrstne neumnosti. Saj veste, tiste z velikimi naslovi, malo teksta in čim več fotografijami, kakor da bi bralci bili rahlo omejeni in bi jim bilo treba svet predstavljati nekako tako kot kak strip.

News of the World je padel, njegovo mesto bo zasedel drug, nič boljši.