Multikulturalizem je resda že skorajda mrtev in ga zavrača vedno več ljudi, a to ne pomeni, da je zmagala skrajno desničarska vizija sveta, v katerem ni prostora za različnost. Zadnje čase se pojavlja zmotno prepričanje, da če sta britanski predsednik vlade Cameron in nemška kanclerka Merklova napadla multukulturalizem, da to že pomeni, da se moramo začeti premikati k bolj čisti Evropi.

Ne, le do ustrezne prilagoditve mora priti. Projekt multikulturalizma ni deloval, ker tujcev in domačinov ni dovolj povezal, ker je tujce pogosto obsodil na življenje v getih, kjer se potem niso integrirali in so tako živeli mimo preostanka družbe. S tem so se nezaupanje, zamere in strah samo še povečevale. Krivda za to leži na več straneh, tako pri državah, ki so napačno zastavile ta projekt, kot pri domačinih, ki niso hoteli imeti nič skupnega s tujci, saj so menili, da so dobri le za  delo in bi morali, ko jih enkrat več ne bi potrebovali, zapustiti državo in se vrniti domov, kot tudi pri tujcih, ki so hoteli na vsak način ohraniti svoje vrednote in sredi Evrope ustvarili delčke svojega sveta.

Potrebna je večja integracija. Morebiti to pomeni tudi določeno omejevanje priseljevanja, večje vztrajanje pri evropskih sekularnih in liberalnih vrednotah, nikakor pa ne izganjanja tujcev. Vsekakor pa ne bo lahko. Namreč, zavedati se moramo, da vsako sobivanje prinaša določene konflikte, saj smo si ljudje različni. Že celo, če gre za pripadnike enega naroda in religije, prihaja do nesporazumov, kako potem ne bi še, če se mešajo ljudje s celega sveta. A to ni nekaj, česar bi se morali bati, ampak v tem lahko vidimo veliko priložnost.

Ne smemo pasti v past, ki nam jo nastavljajo. Nasprotovati multikulturalizmu, kot smo ga videli do zdaj, ne pomeni nasprotovati odprtim, tolerantnim družbam, v katere lahko pot najdejo tudi tujci. Še več, nasprotovati multikulturalizmu, kot smo ga videli do zdaj, pomeni še korak naprej, k večji vključenosti tujcev, k večjemu mešanju ljudi, ne pa k ustvarjanju getov.  Vodilo nam mora biti, da je dobrodošel vsak, ki sprejema vrednote odprte, sekularne in napredne Evrope, ki je pripravljen poprijeti za delo in prispevati za skupnost.