Vstop Gregorja Viranta in Zorana Jankovića v predvolilno tekmo, je stranko TRS bržkone obsodil na majhen odstotek pridobljenih glasov, kar pa ne pomeni, da  jih lahko kar odpišemo. Oziroma, odpišemo to, kar predstavljajo. Ne, ta zelena socialna demokracija (Hanžek noče, da bi obveljali za zeleno stranko, ampak za stranko celostnega razvoja, ampak glede na slišano, jih drugam niti ni mogoče umestiti)  bo bržkone v Sloveniji, kakor tudi marsikje drugje, postala močna politična sila. Ponekod že je.

Sploh, ker Janković ne predstavlja socialne demokracije, SD pod Borutom Pahorjem pa je zavil bolj proti sredini. Zato je nastal prazen prostor, ki ga bo prej ali slej nekdo zasedel. Že zdaj je kar nekaj konkurence, od DeSUS-a, SMS – Zeleni in še bi se kaj našlo, a ni še bilo primernega kandidata, ki bi imel obraz in znanje, da bi prepričal več Slovencev. Moje mnenje je sicer takšno, da bi se vse te sile morale enkrat v prihodnosti združiti, da bi lahko vzpostavile realno alternativo nenehnemu čaščenju zahodnega tipa svobodno tržnega gospodarstva, ki nas je pripeljal v globalno krizo in nam ponuja še več istega, da bi nas iz krize spet izpeljal. Razdrobljeni tega ne bodo dosegli. Še posebej nerazumljivo se mi zdi, da se SMS -Zeleni in Trs ne povežejo, saj je videti, da imajo kar nekaj skupnega.

Soustanoviteljica Gibanja za trajnostni razvoj Slovenije in podpredsednica stranke TRS, Hermina Krt, je v pogovoru za Razglej.se povedala:

Mi ponujamo drugačen kocept razvoja, novo paradigmo, temelječo na blaginji sedanjih in prihodnjih generacij v zdravem okolju ob omejenih virih, ki se jih zavedamo. Smo jasno profilirana stranka s konceptom trajnostnega in harmoničnega družbenega razvoja, ki bo uravnoteženo upošteval potrebe socialne države, omejevalne dejavnike okolja in gopodarstva.

Torej, zelena socialna demokracija, prilagojena novim časom. Kako drugače razumeti Manco Košir:

Ni naš cilj plemenititi dobičke peščice, temveč omogočiti dostojanstvo in srečo vsem ljudem. Za to so potrebna nova delovna mesta, javno zdravstvo in odlično javno šolstvo, socialno podjetništo, ustvarjalno in ekološko naravnano gospodarstvo, kultura in odgovorna znanost.

V tem trenutku jih je malo, ki nasprotujejo prevladujočemu mnenju, da je treba le varčevati, da bi se rešili iz krize, pri čemer bi naj varčevanje zadelo celoten javen sektor.  Nekateri bi najraje odpustili do 30% vseh zaposlenih v javnem sektorju in s tem zmanjšali obremenitev gospodarstva. Ker je v državni upravi mogoče le malo krčiti, saj se ta krči že nekaj let, to pomeni krčenje v šolstvu, zdravstvu in tako naprej, kar bo za posledico imelo stvaritev večje zasebne ponudbe v teh sektorjih, nakar bodo bogatejši seveda imeli dostop do boljših storitev, kot revnejši. Zamislite si le šolstvo, z manj učitelji, z manj sredstvi, kako mora tekmovati z zasebnimi šolami, kjer bodo bogati starši pripravljeni odšteti mnogo več za mnogo boljšo kvaliteto.

Predsednik TRS, Matjaž Hanžek, je eden redkih, ki temu nasprotujejo in zato skupaj s svojo stranko predstavlja resno alternativo. A kakor rečeno, v tem trenutku TRS nima veliko možnosti, saj je žrtev tako razdrobljenosti, ko se za iste volivce poteguje več strank, kot tudi vstopa predvsem Jankovića v tekmo, ki nabira glasove tistih, ki  predvsem nočejo videti zmage Janeza Janše in s tem uničuje celo SD, ki ji je še do donedavnega kazalo veliko bolje. Če TRS-u tokrat ne bo uspelo vstopiti v državni zbor, se bo reinkarniral v drugi stranki, če pa bo vendarle prišel preko praga, bo s tem postavil temelje za nadaljnjo rast, ki bo pa nujno vsebovala zbiranje sil, torej združevanje z drugimi strankami in pripojevanje raznih gibanj. Sploh pri slednjih se skriva kar nekaj zagnanih posameznikov, ki lahko močno prispevajo k rasti stranke.