Medtem ko gledamo igro treh velikih in se sprašujemo, koliko lahko na koncu iztržijo Pahorjevi socialni demokrati, dve stranki, ki sta v preteklih letih krojili našo usodo, počasi  kopnita. Ankete LDS in Zaresu napovedujejo polom, tam med odstotkom in dvema podpore. Tudi če bi se ob tej pozni uri združili, bi jima bilo zelo težko.

Za to je več vzrokov. Eden je gotovo medijska pozornost prvim trem. Tako obe stranki nista bili povabljeni v Slakove Poglede, kar je vsekakor bil hud udarec, saj sta bili s tem ponižani v tretjo ligo, torej, ne le za prvimi tremi, ampak tudi za drugo ligo tistih, ki se gibljejo pod desetimi odstotki. Soočenj bosta v prihodnje vsekakor deležni, bo pa veliko manj drugega poročanja in  te medijske blokade ne bo mogoče tako enostavno prebiti. Medije pač ne zanimajo več toliko, saj imajo dela z drugimi. Nekaj se da pridobiti na spletu, a to ni veliko, saj se na tem področju pri nas še ne da nadomeščati tradicionalnih medijev. Mogoče bo temu tako v prihodnosti, a zdaj je kampanja na spletu, na spletnih straneh, socialnih omrežjih, blogih, lahko le podpora glavni kampanji, ki se bije na televiziji, radiu in v časopisju. Kampanja na terenu pa ima tudi svoje omejitve.

Obema strankama podporo žre tudi konkurenca.  TRS, SMS – Zeleni, se borijo za vstop v DZ, a tisti odstotki so za LDS in Zares ključnega pomena. Na primer, v Zaresu bi lahko kaj pridobili s svojim nasprotovanjem TEŠ 6, a jim volilno telo, ki ga to zanima, beži k tema dvema strankama. Še bolj pomembno je seveda, da je v igri Zoran Janković. Ta ne bo uničil socialnih demokratov, bo pa spodnesel LDS in Zares. Za del volilnega telesa je pomembno, da se bori proti Janezu Janši in Janković je tisti, ki je prevzel to vlogo. Zakaj bi potrebovali Golobiča in Kresalovo, če imajo ljubljanskega župana?

Tukaj je potem še zanimiv element, Virantov liberalizem, ki tekmuje z liberalizmom teh dveh strank. Morebiti prav on pobira do nedavnega še neodločen del volilnega telesa, ki mu je liberalizem blizu. S Pezdirji in Štihi utegne to biti radikalen liberalizem, a še vseeno dokaj domač za določen del slovenskega prebivalstva.  Če je temu tako, potem smo priča velikemu premiku na slovenski politični sceni. Medtem ko se je v preteklih letih socialno demokratski pol vezal na liberalnega in puščal konservativnega v manjšini, se lahko zgodi, da se bo v prihodnje liberalni pol premaknil h konservativnemu. Po domače, koalicija Janša – Virant.

Če pomislite, je zanimivo, kako je v preteklih letih nekdaj mogočna LDS, brez novega karizmatičnega voditelja tipa Drnovšek, strmoglavila vedno nižje, se razbila na dva dokaj enakovredna dela, da zdaj obema deloma kaže na propad.  Rop, Kacin, Kresalova, Golobič, se niso uspeli predstaviti kot novi Drnovški in zdaj se lahko upravičeno sprašujemo, kaj bo z obema strankama. Enkrat zunaj DZ, z veliko konkurenco, brez medijske pozornosti, lahko v prihodnjih letih preprosto izhlapita.