Potem ko so poslanci v državnem svetu s petimi veti ustavili pet zakonov, so se znova pojavili pozivi k ukinitvi te institucije. Kot poroča 24 ur, so bili ti zakoni ‘zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, novelo zakona o kazenskem postopku, novelo kazenskega zakonika, novelo zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in novelo zakona o gospodarskih družbah.’

Pri Zaresu so zapisali, da ‘Državni svet ostaja trdnjava lobijev, ki preprečujejo normalno delovanje pravne države.’ Ukinil bi ga tudi Gregor Virant, v okviru krčenja države pač.

Največja napaka bi bilo ukiniti državni svet zato, ker je tokrat odločil drugače, kot so to pričakovali v nekaterih političnih strankah. Je pa na mestu premislek, ali ga sploh potrebujemo v tej obliki. Kakršen je, je korporativistični element naše demokratične ureditve in je v marsičem neuporaben. Razmišljati bi morali v dve smeri. Ali v ukinitev, s čimer privarčujemo nekaj denarja in še poenostavimo proces odločanja, ali pa v reformo in razširitev njegovih pristojnost. V slednjem primeru bi državni svet lahko postal svet pokrajin, del reforme delovanja države. Podobno kot v avstrijskem primeru, bi lahko imeli od 6 do 9 pokrajin, ki bi imele svoje poslance v tem svetu pokrajin in ti bi potem varovali lokalne interese. Poslanci bi seveda bili člani političnih strank, vendar bi bili voljeni za krajši ali za daljši mandat, kot poslanci v državnem zboru, s čimer bi vedno predstavljali določen korektiv delovanju državnega zbora. Pametno bi bilo pri tem premisliti, kakšne pristojnosti mu dati. Najbolje bi bilo omejiti ga na varovanje lokalnih interesov, saj bi lahko v nasprotnem primeru deloval še kot ena velika ovira bolj hitremu in učinkovitemu delovanju države.

Kakorkoli, nekaj je na tem področju treba narediti. Preteklo je že namreč veliko časa, ko so padale pripombe, a se nič ni spremenilo.