Tako o Natovem napadu na pakistanske vojake, v katerem je bilo ubitih 24, meni senator iz kraja Mohmand, Rasheed Ahmed. Ni edini, kakor pričajo demonstracije po Pakistanu, na katerih se razliva jeza po sobotnem napadu in po pogrebih vojakov, ki so jih prenašali mediji po vsej državi.

Pakistan je v povračilo zaprl mejo za preskrbo Natovih sil, nekaj, kar ni storil prvič. Natova brezpilotna letala, dejansko ameriška, večkrat napadajo cilje znotraj Pakistana, z izgovorom, da lovijo teroriste in podpornike afganistanskega odpora. Napadi helikopterjev in letal, kakor v tem primeru, so bolj redki, le to je jasno, da pakistanske oborožene sile do zdaj niso naredile nič, kljub kakšni blagi grožnji tu in tam, da bi te kršitve  suverenosti svoje države preprečile.

V tem primeru, tako trdijo v pakistanski vojski, so  bili njihovi napadeni medtem ko so spali v oporišču, potem pa so se dve uri trudili doseči konec napada, vendar so Natove sile tolkle po njih z letali in helikopterji. Ostro zanikajo, da bi sami izzvali napad.

Mnogim Pakistancem, ki so že tako goreli od sovraštva do ZDA, se zdi jasno, da gre le za nadaljevanje brezobzirnih ameriških akcij, ki najprej streljajo, potem preverjajo, kdo je na drugi strani. Ker so ZDA glavna tuja sila v Afganistanu in si operacij tam ne gre predstavljati brez njihove prisotnosti, je razumljivo, da se jeza usmerja predvsem proti njim. Ahmed tako meni, da če bo Pakistan zamudil priložnost, bodo ZDA preprosto tako delale naprej. Prav ima. Ker Pakistanci v preteklih letih niso bili sposobni reči ne, predvsem zaradi ameriškega denarja, ki je kupoval njihovo lojalnost in strateške ranljivosti, so napadi postajali vedno hujši. Isti razlogi bodo tudi tokrat, kljub besedni vojni, Pakistance prisilili, da bodo omilili svoj odziv. Ni pa rečeno, da tokrat ni bila končno prekoračena neka meja, zaradi katere bo tudi vladajoči sloj v Pakistanu, ne le ljudske množice, začel na tujo okupacijo Afganistana gledati sovražno. Že zdaj vlada strah, da se tam preveč krepi vpliv Indije in da režim v Kabulu ni najbolj prijazen njihovim interesom.

Za tuje sile v Afganistanu razmere postajajo vedno bolj nevarne. Če bodo ZDA uspele v prihodnje razjeziti še Rusijo, kar učinkovito delajo s svojimi načrti o gradnji protiraketnega ščita, se jim utegne zgoditi, da  bo te  sile mnogo težje in dražje oskrbovati.