Stranka SEM – Si ima nekaj kar radikalnih predlogov, ki si jih je vredno pobliže ogledati. Tako piše predsednica stranke, Elena Pečarič, na svojem blogu:
Rešitev je 50% žensk na pozicije odločanja in upravljanja; zdravstvena varnost za vse, UTD in delitev plačanih služb za nedoločen čas med vse delavoljne (6-4ur), soupravljanje zaposlenih, neposredna demokracija. Edina stranka, ki to zastopa je stranka SEM-Si, in ki so jo mediji zavesto ignorirali – točno zato, ker je edina drugačna…ker je avantgarda, ker je program 99%.
Preden padete s stola: bil je čas, tega ni več kot dve desetletji, ko so se pojavljale ideje, da bi ljudje lahko delali po štiri ure. Vem, ker sem jih slišal, ko sem bil še otrok. Jasno in glasno je bilo dano vedeti, da se svet spreminja, da lahko vedno manj ljudi naredi vedno več in zato ni potrebno toliko delati. Pomislite, to so mislili Nemci.
Dandanes se temu samo smejimo. Da bi delali po štiri ure na dan? Brezposelni, ki delajo na črno, mogoče, drugi delamo vedno dalje in zdi se, da bomo delali še dlje. To je posledica kapitalističnega sistema, kot ga poznamo danes. Sistema, ki je malo drugačen, kot tisti izpred dveh desetletjih, kajti zdaj imamo veliko konkurenco v Kitajski in drugih revnejših, razvijajočih se gospodarstvih, ki uničujejo zahodno industrijsko bazo. Zaradi tega odpadajo številna delovna mesta. Po drugi strani storitveni sektor raste, še malo pa bomo vsi nekaj prodajali, medtem ko bosta industrija in kmetijstvo zaposlovala zelo majhno število ljudi. Prav zaradi tega spomenik našemu času ni več tovarna, ampak ogromna trgovina.
Pa nočem pisati o tem. Vse te zamisli bi morali dobro premisliti, čeprav se trenutno zdi, da so neuresničljive. Sploh bi posvaril pred zajamčenim temeljnim dohodkom, ker smo ljudje pač sebična bitja, ki radi gremo po liniji najmanjšega odpora, kar pomeni, da bo z zajamčenim dohodkom zelo veliko ljudi, ki pač ne bodo nič delali. Po drugi strani bo to negativno vplivalo na ljudi, ki pa bodo delali in se bodo začeli spraševati, zakaj morajo delati za tiste, ki uživajo.
Kar se tiče 50% žensk na pozicije upravljanja, je to lažje reči, kot storiti. Poznamo kvote v politiki, ampak dokler se ženske same ne odločajo za določene poklice, ne pridemo daleč. Samo siliti ženske, tudi če niso sposobne, na pozicije moči, je kontraproduktivno. Rešitev je v odločitvah tistih žensk, ki so sposobne, a so se do zdaj držale postrani. Potrebni so dobri vzori.
Zdravstvena varnost za vse: popolnoma podpiram.
V neposredno demokracijo ne verjamem. Predstavniška demokracija z instrumentom referenduma in z možnostjo lokalnih svetov, ki demokratično odločajo o lokalnih zadevah, se mi zdi edina izvedljiva. Ljudje nimajo potrpljenja z dolgimi duhamornimi debatami, kaj šele z odločanjem o zakonih.
Še malo več hrane za možgane, oziroma nekaj za razmišljanje, najdete na spletni strani stranke. Res prava alternativa ustaljenemu politično gospodarskemu redu, ki nas iz dneva v dan pita z različnimi verzijami enega in istega programa.