V preteklih dneh je prišlo do velikega preobrata. Potem, ko je Romney pred tedni po anketah javnega mnenja že visoko vodil, je silovito strmoglavil, a se na koncu spet pobral in zabeležil bleščečo zmago. Dobil je 46,6%, Gingrich 39,1%, Santorum 13,4% in Paul 7%. Ron Paul se je na Floridi držal bolj ob strani in je več energije posvečal drugim državam.

Kje iskati vzroke za tak preobrat? Nekaj je storila podpora republikanskega vrha Romneyju, saj so se zbali, da jim bo Gingrich poslabšal možnosti na novemberskih volitvah. Tedaj se namreč ne bo izbiralo samo predsednika ZDA, ampak tudi senatorje, zastopnike v Predstavniškem domu in guvernerje. Slab kandidat za predsednika bi utegnil zmanjšati njihove možnosti.

Prav tako so se proti Gingrichu postavili številni pomembni mnenjski voditelji. Če dodamo še slab Gingrichev nastop v zadnji debati, obljube o lunarnih kolonijah in prerojenega Romneya, ki je šel v ofenzivo, potem lahko tukaj iščemo vzroke za preobrat.

No, potem je tukaj še vprašanje izvoljivosti. Volilno telo se seveda sprašuje, tako kot vodstvo republikanske stranke, kdo lahko premaga Obamo.  Ankete po koncu volitev so pokazale, da je pri 45% bila prva prioriteta izvoljivost in od teh jih je kar 58% podprlo Romneyja. To je celo bolj pomembno od tega, koga imajo za večjega konservativa. Tukaj namreč vodi  Gingrich s 45%, Romney je na zadnjem mestu z borimi desetimi.

Tekme še ni konec. Nekako tako je kot v košarkaški tekmi favorizirane ekipe proti nekomu, ki s svojo agresivnostjo nadomešča druge primanjkljaje in se vedno znova približa v razliki v koših, včasih celo povede. Jasno je, da bo favorit na koncu zmagal, ampak potem, kaj če se le dogodi presenečenje? Tako nekako je s to republikansko tekmo.