Medtem ko ZDA in EU delata na tem, da bi čim bolj prizadeli islamsko republiko, so se Indijci odločili, da lahko v zahodnih gospodarskih sankcijah najdejo svojo priložnost in razširijo trgovino z državo, iz katere že zdaj pokrivajo veliko svojih potreb po nafti.

Predvsem ZDA skušajo čim bolj osamiti Iran, da bi s tem preprečile razvoj jedrskega orožja, čeprav ni nobenih dokazov, da bi  tam res delali na tem in gre prej za željo po zamenjavi režima. Celo nove govorice o bližajočem se izraelskem napadu  se pojavljajo. Težko je vedeti, ali gre za propagando vojno in stopnjevanje pritiskov, ali smo tokrat res pred vojno. Spomniti se namreč moramo, da so ZDA z islamsko republiko v sovražnih odnosih že tri desetletja in da Izraelci tudi že leta in leta grozijo z napadom. Pri tem je bilo že nič koliko opozoril, da je Iran le še nekaj let pred zmogljivostjo izdelave jedrskega orožja. Zgodilo se medtem ni nič.

No, resnici na ljubo se proti Iranu vodi podtalna vojna, ki obsega ne le propagando, ampak tudi napade na jedrske znanstvenike in navaden terorizem, nekaj, česar v Izraelu odprto ne priznavajo, med vrsticami pa je to priznanje vendarle mogoče zaznati.

Indijski sekretar za trgovino, Rahul Khullar je v New Delhiju novinarjem povedal, da bodo pred koncem meseca z misijo v Iranu promovirali svoj izvoz.  Jasno je, da Indija pač nima enakih interesov kot ZDA, nekaj kar otežuje ameriške poskuse gospodarsko zlomiti svojega sovražnika. Prej bodo Američani imeli več posluha pri arabskih zaveznikih, ki so enako zagreti za uničenje šiitske grožnje, drugje po svetu bo mnogo težje. In ker se svet spreminja, ker Kitajska vsak dan postaja večja sila, ker Rusija ohranja svoj status in se tudi Indija dviguje, so lahko vladarji islamske republike prepričani, da jih nikoli ne bo mogoče docela osamiti. Še več, Iran svojo nafto lahko prodaja tudi preko tihotapske mreže skozi Irak, nekaj kar bo demokratično izvoljena iraška vlada podpirala, ker je navsezadnje, po zaslugi ameriške invazije pred leti, šiitska vlada, naklonjena svojim vzhodnim sosedom.

Razmere v regiji so vsekakor zapletene. Površinsko gre za konflikt na relaciji ZDA in Izrael proti Iranu, malo globlje pa je najti nasprotovanje med sunitskimi arabskimi državami in šiitskim Iranom, kar pomeni, da so Saudska Arabija, Združeni Arabski Emirati, Bahrajn in drugi pripravljeni podpreti napad na Iran. Veliko vprašanje je, kam se bo obrnila Turčija, ki zasleduje svojo politiko brez konfliktov in ima svoje gospodarske interese v islamski republiki. Indija in Kitajska imata prav tako svoje gospodarske interese, saj od tam uvažata okoli tretjino iranskega izvoza nafte in se ne počutita ogroženi.