Potem ko Zaresu in LDS-u na predčasnih volitvah ni uspel preboj v DZ, so v obeh primerih zamenjali vodstvo. Prepozno, seveda, saj bi o tem morali razmišljati že tedaj, ko so jim javnomnenjske ankete kazale na polom in z vodstvom, kakršnega so imeli, niso mogli upati na čudež. Tako je zdaj predsednik Zaresa Pavel Gantar, na mesto predsednika LDS-a pa se je zavihtel Iztok Podbregar. Toda, kaj lahko oba moža sploh še rešita in ali nista obe stranki na smrtni postelji?

Ne tako hitro. Obstajajo politične stranke in obstaja njihova volilna baza. Liberalno usmerjeno volilno telo ni in ne bo kar izpuhtelo. Le seli se med strankami. Ko jih ena razočara, se preseli k drugi ali pa ostane doma. Lahko rečemo, da se je del volilnega telesa obeh političnih strank preselil k Jankovićevi Pozitivni Sloveniji, del jih je ostalo doma, nekaj jih je svoj dom našlo tudi v Virantovi listi. Predvsem pojav slednje ima lahko zelo pomembne posledice za slovenski politični prostor. Medtem ko smo v preteklosti lahko gledali zavezništvo socialno demokratskega in liberalnega dela politike, kar jim je omogočalo zmagovanje, lahko v prihodnje vidimo zavezništvo med konservativno in liberalno opcijo.

Kakor vidimo na primeru družinskega zakonika, le tega podpira tudi DLGV, s čimer kaže svoje liberalne težnje, je pa na ekonomskem področju še mnogo bolj liberalna, kot sta Zares in LDS kadarkoli bili, predvsem posledica prisotnosti libertarcev, ki tisto o vladavini prostega trga jemljejo resno. Finančni minister Šušteršič bo to lahko kmalu dokazoval.

Tisti, ki se torej veselijo, da je z liberalci konec, sploh še, ker tudi Virantovi listi ne kaže najbolje, se zelo motijo, kajti dokler obstaja neko povpraševanje, se pojavi tudi ponudba. Torej, liberalno volilno telo obstaja in tudi primerna politična stranka se bo našla, ali pa bo to katera izmed že obstoječih ali kakšna povsem nova, bo pokazal čas.