Ne vem kako je z vami, a meni že pošteno presedajo grožnje s stečajnimi upravitelji iz Bruslja, ki bodo k nam uvedli strahovlado, če ne bomo sprejeli vladnih reform in se ne bomo bolj ponižno, predvsem pa varčno obnašali. Po eni strani gre za izgovor, s katerim lahko lokalne politične sile odgovornost za svoja dejanja preusmerjajo na tujce, po drugi strani pa je tudi zares tako, da imamo v Evropi in v svetu neke elite, ki jih nismo izvolili, a nam kljub temu vedno znova solijo pamet.

Včasih mislim, da bi bilo bolje, ko bi nam ti vladali neposredno, saj bi tako lahko videli njihove obraze, ne pa da pred nami vedno znova pleše lokalni cirkus. Tako ni le pri nas, ampak tudi drugod po Evropi, na koncu pa pridemo do tega, da se gnev množic usmerja proti lokalni politiki, ki pogosto le slepo izvršuje ukaze. Če si to priznamo ali ne, je Evropska Unija, sploh z evrom, zrasla močno skupaj in izgubili smo del svoje suverenosti. Res je, odrekli smo se ji sami, a to še ne pomeni, da se moramo sprijazniti, da obstaja velik demokratični deficit, ko gre za vodenje Unije in evrozone. Za razliko od ZDA, mi ne moremo voliti predsednika, ki bi imel dejansko moč, da kaj spreminja in bi ga lahko na naslednjih volitvah odstavili. Imamo veliko zmedo, ki bolj kot ne škodi, neizvoljene elite, evrokrate, večje in manjše države članice s svojimi interesi in tako dalje. Nič čudnega, če vse skupaj ne deluje, saj tudi nimamo neke skupne administracije, ki bi se na evropski ravni soočila s krizo.

Zelo podpiram evropsko idejo, ker v povezovanju vidim garant za ohranjanje miru na celini, ki je videla že toliko vojn. To pa ne pomeni, da sem zadovoljen s trenutnim stanjem. Hočem biti državljan Evropske Unije, ki ima s svojim glasom možnost vplivati na delovanje le te, četudi z zelo nepomembnim glasom med milijoni drugih. Nočem, da mi grozijo z nekimi prikaznimi iz ozadja, ampak hočem svoje voditelje videti in vedeti, od kod prihajajo ukazi, ki nas vodijo sem ter tja v prihodnost.