Novi francoski predsednik, Francois Hollande, je najavil, da se bodo Francozi umaknili iz nemirne države pod Hindukušem. Umik bi se naj začel naslednji mesec in končal do konca leta, s čimer bo izpolnjena predvolilna obljuba.
V samomorilskem napadu so bili danes ubiti štiri francoski vojaki. Krvni davek je v tej več kot desetletni vojni za Francijo narasel na 86. Trenutno je v Afganistanu 3500 francoskih vojakov.
Število žrtev med tujimi vojaki v državi se zmanjšuje, a dolgotrajna vojna kljub temu še ni prinesla dokončne umiritve, sploh pa ne zmage. Možno je, da se obeta iraški scenarij, ko se bo večina varnostnih nalog preložila na ramena lokalnih sil, nakar bo sledil umik večine tujih vojakov, najprej v vojaška oporišča, potem pa tudi iz države. Na tak način je možno razglasiti zmago, čeprav je resnica daleč od tega. Po desetletju vojne je težko prepoznati, kaj so ZDA in zavezniki v Afganistanu sploh dosegli, razen da so z oblasti v Kabulu odstranile Talibane in potem preprečile njihov povratek. To nazadnjaško gibanje se je skušalo enačiti z zdaj močno oslabljeno Al Kaido, kar pa nikoli ni ustrezalo resnici, saj niti napada enajstega septembra niso organizirali, ampak so ga zakrivili večinoma saudski državljani. Afganistan je bil zavoljo svoje odročnosti pač ustrezno prebivališče vodstva teroristične organizacije, ki bi si kot svoje primarno oporišče vsekakor raje izbrala kakšno bolj moderno državo.
Kaj se bo zgodilo z državo pod Hindukušem, je težko napovedati, ne bo ne obrat v eno, ne v drugo stran, imel večjega pomena za varnost zahodnih držav, niti večjih geostrateških posledic. Centralna Azija je za ZDA vedno bila korak predaleč in bo prej ali slej postala bojno polje interesov Rusije, Kitajske, Indije in Pakistana. Slednji bo na Afganistan vedno gledal kot na svoje zaledje proti večjemu in močnejšemu indijskemu sosedu.
Francozi se bodo umaknili do konca tega leta. Počasi bodo odšli vsi, tudi Američani.