Maja Sunčič o grozeči državljanjski vojni

Za to kar sami počnejo, obtožujejo svoje nasprotnike.

Že dolgo je jasno, da je slovenska politična razdeljenost nevarna in utegne ob večji krizi prerasti v državljanjsko vojno. Delitve še iz devetnajstega stoletja, brutalna vojna, komunistična revolucija in diktatura in na koncu izrabljanje zgodovine v namene nabiranja podpore volilnega telesa v obdobju demokratične Slovenije, vse to zastruplja ozračje. Ljudje pa ob vsaki krizi iščejo priročnega krivca. Pri nas so to zelo hitro lahko komunisti ali domobranci, ker je velik del prebivalstva pač navajen razmišljati v teh preprostih okvirih.

Ne bom trdil, da je tega kriva samo ena stran. Ne, sovraštvo je priročno sredstvo za doseganje ciljev in če je včasih treba priliti malo olja na ogenj, to politiki prav radi naredijo.  Je pa res, da v tem trenutku po zgodovini brska predvsem ena stran. Ko Maja Sunčič piše o levičarski, jugonostalgični nevarnosti, vidimo, kdo je tisti, ki ne more prenehati z žaljivkami in stresanjem neumnosti. Seveda takšne ljudi vsaj delno razumem. Dama ni nič drugega kot slovenska Michelle Malkin ali Ann Coulter in pač živi na pozornosti, ki ji jo omogočajo radikalni teksti in ljudje, ki jih jemljejo za čisto resnico. Če kdo vzpodbuja jugonostalgijo, so to tisti, ki se nenehoma zaletavajo vanjo, namesto da bi jo pustili umreti.

Namreč, če imajo ljudje večinsko dobro mnenje o bivši državi, je to težko spremeniti, sploh pa nepomembno, ker se Jugoslavija ne bo več vrnila, niti ni nikjer komunističnih celic, ki bi jo bile sposobne vsiliti. So le spomini, ki jih ne pustijo zbledeti in na podlagi katerih se kuje politični kapital. V tem primeru v korist politične opcije, ki ji je bližje, to počne Sunčičeva, čeprav je njeno delovanje povsem nespametno, ker lahko mobilizira le tistih 30 do 40% Slovencev, ki imajo negativno mnenje o bivši državi in ki sami ne morejo zmagati na volitvah, razen če se njihovi nasprotniki ne odločijo ostati doma, ali če ne dobijo zaveznika, ki ne razmišlja kot oni. Prepir okoli proslave in trenja med SDS-om, DeSUS-om in DL to dokazujejo.

Razmere so nevarne, čeprav nas rešuje apatija večine slovenskega naroda. Zaskrbljujoče pa je, da v teh časih desni pol slovenske politike skupaj s svojimi mediji in komentatorji sili v radikalizem ponovnega pisanja zgodovine, še sploh ker to neodgovorno počne s pozicije moči. Vojna, gospodje, je že zdavnaj mimo, komunističnega režima ni več, ljudje pa imajo na vašo žalost dobro mnenje o tem, kar vi sovražite. Privadite se!

Komentiraj