Za njegove nasprotnike je bivši predsednik vlade nekdo, ki bi ga radi čimprej nekam zakopali, da se nikoli več ne bi pojavil na politični sceni, a sovraštvo ne more spremeniti realnosti, da za polom prejšnje vlade vsekakor ni kriv samo on, da ima dokaj veliko podporo med volilnim telesom in da je njegova konkurenca na levici velikokrat kilava in zato doživi takšen polom, kot sta ga stranki Zares in LDS. Če bo šlo tako naprej, bo SD  prišla na pogreb tudi Jankovićevi Pozitivni Sloveniji.

Ker se je predsedniški kandidat Borut Pahor odločil, da svojo kampanjo vodi tudi s stikom z navadnimi volivci, tako da se jim približa, dela z njimi, se pokaže, kakor da je le eden izmed njih ali da je vsaj sposoben poslušati, medtem ko drugi politiki predvsem držijo samogovore, je marsikateremu njegovemu nasprotniku zabliskalo pred očmi. Neki bebci so se ga celo odločili ovaditi inšpektoratu. Razlog za jezo je, da Pahor preprosto noče umreti, da noče proč in da se ga ne morejo znebiti. In se ga tudi ne bodo. Namreč, bolj v sredino usmerjena socialna demokracija bo vedno imela svoj prostor, človek pa je povrhu še pošten, tako da mu ni mogoče očitati ničesar drugega, kot nesposobnost. Komu drugemu se da  priznati sposobnost, a  zraven pride še celo morje grehov, kar je zanimivo, med okoli 60% Slovencev bolj sprejemljivo. Problem, se je bati, je tudi, da se politik sploh druži z navadnimi ljudmi. Trenutni predsednik je bolj vzvišen in zelo težko je verjeti, da bi kdaj v roke vzel lopato in šel pomagati. Tudi pri kakšni naravni nesreči ne, kar znajo pogosto izkoriščati ameriški politiki. Poceni propaganda? Da, ampak če še tega nisi sposoben narediti, potem samo kažeš na svoj odnos do ljudi. Še več, politik se ne more in sme imenovati za socialnega demokrata, če živi nekje nad oblaki. Navsezadnje to ni liberalna stranka, ampak v osnovi stranka malega človeka. Nekaj, kar sicer bolj kot ne pozabljajo.

Največji problem vsega tega zgražanja pa je, da se kritizira pozitivne stvari. Če nek politik stori kaj pozitivnega, če se pokaže v lepši luči, recimo celo tako kot Janša s svojo Urško, to ne sme biti razlog za brezglavo sovraštvo. Pač, tudi kaj lepega je. Saj je še dovolj slabega, ob kar se je mogoče obregniti. Ne marate Pahorja? Dobro, kritizirajte njegovo delo na mestu predsednika vlade, sprašujte se, ali je res primeren za predsednika države, neumno pa se je vtikati v to, ali človek med kampanjo dela po tovarnah in cestah. In če bi doma na vrtu rože sadil, bi to spet bilo slabo?

Ne, vse to je le dokaz, da bo sovraštvo vedno našlo nek razlog, da se izlije in da nekateri niso sposobni na nasprotniku videti nič dobrega, ampak  bodo še najboljše stvari prikazali skrajno negativno. Kar je, upam da se strinjate, narobe.