V kar je zagotovo ena najpomembnejših odločitev v kampanji, je republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney, za svojega podpredsedniškega kandidata izbral kongresnika iz Wisconsina, Paula Ryana, bolj znanega po njegovih stališčih o Obamovi zdravstveni reformi in nasprotovanju dodatnemu zadolževanju ZDA.

Pri izbiri podpredsedniškega kandidata gre predvsem za strategijo nabiranja glasov. Pred štirimi leti je tako John McCain za svojo sopotnico v kampanji izbral aljaško guvernerko Sarah Palin, saj je hotel z njo pridobiti ženske glasove, Aljasko in nadomestiti svoje pomankljivosti, ki jih je imel kot starejši beli moški. Na koncu to ni uspelo.  Za izbiro Paula Ryana se skriva podobno razmišljanje. Predvsem bo z njim Romney lahko utišal tiste kritike znotraj lastnih vrst, ki trdijo, da ni dovolj konservativen, Wisconsin pa je država z desetimi elektorskimi glasovi, kjer imata možnost za zmago tako Obama kot Romney.

Bo Paul Ryan mobiliziral dovolj konservativcev ali odbil preveč neodvisnih?

Na koncu bo pomembno le, kakšno zgodbo bodo napletli na eni in na drugi strani in koliko Američanov jim bo verjelo. Demokrati so že pokazali navdušenje, saj bodo napadali vernika v Ayn Rand. Predstaviti ga bodo skušali kot brezobzirnega pripadnika roparskega kapitalizma, ki mu ni mar za majhne ljudi in ki bo  Romneyju pomagal zategovati pasove, nekaj kar očitno ne deluje v Evropi. Po drugi strani bodo republikanci v podpredsedniškem kandidatu iskali človeka, ki se bori proti zapravljivosti Washingtona in mu ni mar, kakšne dolgove bo prekomerno zapravljanje pustilo naslednjim generacijam.  Spet bodo kazali na Evropo, kot na primer, kam pretirano zadolževanje pripelje. Zdaj, komu bo bolj uspelo, bo pokazal čas, jasno pa je, da imata demokratski in republikanski kandidat oba svoje slabosti in še ni mogoče zagotovo trditi, kdo bo zmagal. Obami bolje kaže, a gospdadrstvo se le počasi krepi in brezposelnost je nad 8%. Romney ima probleme s prepričevanjem mnogih republikancev, da prehitro  menjuje mnenja in da je preveč zmeren.