‘Manj zakonov za manj birokracije’ se glasi naslov na blogu Steinbacher media in z razmišljanjem, da se da delovanje države poceniti, narediti bolj učinkovito in tudi koristno s primernimi zakoni in pravili, ki ne posegajo v vsako najmanjše delovanje posameznika in so napisani čim bolj preprosto, se vsekakor strinjam.

Prava pot naprej za državno birokracijo znotraj javnega sektorja je, da manj zaposlenih lahko naredi več, pri čemer manj obremenjujo tiste, ki potrebujejo njihove storitve. V resnici je potrebno plače še celo višati, ne nižati, a hkrati je potrebno biti zelo previden pri kadrovanju, da se slabe kadre čisti in dobre nagrajuje. Zadovoljen in motiviran zaposlen, ki je pripravljen svoje delo opraviti korektno in če je potrebno, žrtvovati tudi nadure, mora biti cilj, ne pa tako kot zdaj, ko se zdi, da imamo celo armado slabo motiviranih, ki celo tiste, pripravljene bolj poprijeti za delo, silijo k premisleku, saj na koncu tako ali tako vsi dobijo enako plačilo.

Ob upoštevanju vseh odpovednih rokov in odpravnin se na kratek rok zmanjšanje zaposlenih v javnem sektorju ne zdi kot ukrep za znižanje državnega stroškovnika. Celo več, močno bi ga dvignil in to v najbolj neugodnem času. Bolj smiselno se torej zdi odpuščanje na podlagi upokojitev. Za delovanje gospodarstva pa je toliko bolj pomembna poenostavitev postopkov in ukinitev vseh tistih postopkov, ki se zdijo kot nepotrebni. Četudi učinki takšne akcije prav tako niso takojšnji, pa se zdijo še kot najhitrejši.

Največja napaka je zaradi nepoznavanja narave dela preprosto rezati število zaposlenih in nižati plače, da bi privarčevali pri odhodkih iz proračuna. Pravilna pot je na različne dele državne birokracije pogledati v celoti, razumeti njihovo delo in potem pametno poenostaviti postopke in porezati odvečna dela, tako da je mogoče hkrati zmanjševati število zaposlenih, pritisk na preostale pa se medtem ne povečuje. Pa še privarčuje se na koncu. Na tak način so lahko zadovoljni vsi, vlada, ki ima nižje proračunske odhodke, davkoplačevalci, ki vidijo, da se njihov denar ne razmetava, zaposleni, ki se izkopljejo iz nepotrebnega dela in so zato še bolje plačani in uporabniki, ki imajo opravka z manj zapleteno birokracijo.

Ah da, v naravi birokracije je, da si ustvarja dodatno delo. Zato mora biti tisti, ki jo reformira, najprej seznanjen s tem, kako deluje, da bi lahko tudi odkril, kdaj gre pri odporu za  zasledovanje lastnih interesov in kdaj za upravičene pomisleke.