in da je od invazije in okupacije največ pridobil sosednji Iran, je nezmožnost ameriških oblasti, da bi iraški vladi ukazale, da prepreči polete iranskih transportnih letal čez iraško ozemlje, s katerimi oskrbujejo sirski režim. Kot poroča The New York Times, v Washingtonu niso preveč zadovoljni.

Isti  The New York Times nam skuša prodati tudi zgodbo, po kateri ZDA po drugi strani ne oborožujejo sirske opozicije, kar je zelo malo verjetno. Vojna v Siriji je velik spopad, v katerega se vmešava mnogo zunanjih sil. Medtem ko lahko Asad računa na podporo islamske republike in Hezbolaha v Libanonu in diplomatsko podporo Rusije in Kitajske, uporniki lahko računajo na sunitski blok v arabskem svetu, Turčijo, ZDA in druge zahodne zaveznike, ki bi radi omejili moč Irana. Gre tudi za spopad med šiiti in suniti, zaradi česar je lažje razumeti, zakaj se iraške oblasti ne bi uklonile ZDA in bi raje podprle svojega vzhodnega soseda. Na oblasti v Bagdadu so namreč čisto po demokratični poti izvoljeni šiitski oblastniki.

Skoraj 4500 mrtvih ameriških vojakov in milijarde porabljenih zelencev, na koncu niso uspele ustvariti niti lojalne marionetne vlade v Bagdadu. In to bi naj bila zmaga? Nič čudnega, če ameriški politiki te dni o Iraku ne govorijo veliko.