Včasih se je zanimivo zazreti v preteklost.  Iz intervjuja z Ivom Hvalico iz leta 2004:

Janezu Janši sem vedno pri-znaval vlogo za osamosvojitev Slovenije, je pa dejstvo, da je tudi kot mlad fant postal minister takšnega represivnega organa, kot je vojska, z vsem, kar je vojska takrat lahko kot stranski učinek počela – vemo za vse te stvari – to vse je vplivalo nanj, predvsem je pa to njegovo ministrovanje vplivalo na poznejši prevzem stranke. S seboj je pripeljal nekatere ljudi, ki so bili navajeni vojaške hierarhije.Ti ljudje so bili, gledano z mojega zornega kota, popolnoma neavtonomni in so pristopali do svojega šefa na podlagi znane sintagme »druže Tito mi ti se kunemo«.

Pa bi se kdo zdaj čudil ob ustroju SDS-a.  In zdaj pomislite, ob vseh sporih s sindikati, varčevalnih ukrepih, ki nažirajo javni sektor, da se je ta stranka nekoč imenovala za socialno demokratsko!

že večkrat sem rekel, da bi bil lahko Janez Janša član katerekoli stranke, samo da bi bil njen predsednik. On ni imel nobenih socialdemokratskih nagnjenj.

Ne vem zakaj, ampak nekako imam tudi sam takšen občutek. In potem se vprašaš, ob papagajskem ponavljanju za predsedniki strank, ne samo v SDS-u seveda, da jim ne bom delal krivice, kje za vraga je ostala ideologija, koliko so politične stranke samo projekti za prevzemanje oblasti, dostopa do državnih jasli in koliko so v resnici konservativne, liberalne, socialistične in tako naprej.