V premislek ob nočnem zažigu dveh stoječih radarjev, ki jih je v zasebno javnem partnerstvu z mestno občino Maribor postavilo podjetje Iskra sistemi.

–   javno zasebno partnerstvo, v katerem bo zasebno podjetje v nekem v pogodbi določenem obdobju pobiralo večino pobranih kazni in s tem pokrilo svojo investicijo, je pokazalo, da je pri takšnem delu zasebno podjetje mnogo bolj učinkovito kot javni sektor. Prvo mora namreč pokriti svojo investicijo, v primeru dela policije pa se le ta napaja iz državnega proračuna in zaradi tega lov na prekrškarje in pobiranje kazni ni vedno prvotna naloga. Oziroma, policisti in redarji lahko kdaj tudi kaj spregledajo, v primeru zasebnega podjetja pa se bo to le težko zgodilo.

–   pretirana učinkovitost ob premajhnem kadru, v tem primeu mestnega redarstva, ki bo prekrškarjem na dom pošiljajo položnice, vodi do zavlačevanja postopka. Zabeleženih prekrškov je že nekaj tisoč in sistem do tukaj deluje, a kako bodo mestni redarji vse to obdelali in v kakšnem času, je že drugo vprašanje. Nekdo je vse skupaj slabo načrtoval.

–  medtem ko odpuščanje, nižanje plač, izkoriščanje delovne sile, metanje na cesto ljudi, ki ne morejo poplačati položnic, vedno večja revščina, ne sproži nasilnih protestov, je nekdo v primeru radarjev v Mariboru hitro vzel stvari v svoje roke in dva zažgal. In to kljub temu, da radarji lovijo tiste, ki delajo prekrške!

– veliko število prekrškov kaže ali na to, da ljudje ne poznajo predpisov, ali jih preprosto ne upoštevajo. Če se toliko ljudi ni pripravljeno držati omejitev in to v mestu, kako lahko potem pričakujemo, da bomo kadarkoli dobili pošteno politiko? Saj je zelo veliko ljudi pripravljeni kršiti zakone, če jim to pač ustreza. Eni na nižji, drugi potem na višji ravni.  Morebiti pa bi bilo modro premisliti postavitev omejitev na določenih odsekih, kjer resnično ni potrebe po premikanju v hitrosti polža.

–  je postavitev stoječih radarjev na točke, kjer je najlažje ujeti prekrškarje upravičena, ali pa gre le za iskanje zaslužka? Ne bi bilo najbolj primerno na prvem mestu le te postaviti pred šole, vrtce, bolnišnice, na območja, kjer prežijo največje nevarnosti?

–  je javno zasebno partnerstvo na takšnem področju sploh upravičeno in ali nadzorovanje upoštevanja zakonov ne spada izključno v sfero represivnih organov države? Lahko v prihodnje pričakujemo celo privatizacijo nekaterih nalog policije, zasebne zapore? Je to nekaj, kar bi večina državljanov podprla?

– smo pripravljeni na družbo večjega nadzora, katere predstraža so stoječi radarji? Je naslednji korak še več nadzornih kamer? Koliko cenimo svojo svobodo in koliko varnost in spoštovanje pravil? Kam bomo postavili mejo, kje leži ravnotežje med enim in drugim?