Frank Ching v The Diplomatu piše o tem, da če so se stvari za ZDA po terorističnih napadih enajstega septembra 2001 s strani islamskih skrajnežev poslabšale, so napadi za Kitajsko prišli kot blagoslov, saj so ji omogočili predah v kar bi zagotovo bil bolj agresiven ameriški poskus izolacije.  Šele z Obamovo administracijo so ZDA svojo pozornost začele preusmerjati na vzhodno Azijo, kamor gre pričakovati, da se bo v prihodnosti premaknilo težišče svetovne moči.

Busheva administracija je po prihodu na oblast Kitajsko hitro preimenovala v strateškega tekmeca, za razliko od Clintonove administracije, ki je želela vzpostaviti strateško partnerstvo.  Po trku kitajskega lovca in ameriškega izvidniškega letala, so se odnosi še poslabšali. Bush se je odločil za prodajo orožja Tajvanu in se je zavzel za obrambo otoka. Odnosi med državama bi se še poslabšali, če ne bi prišlo do terorističnih napadov v ZDA, s čimer se je ameriška pozornost za celo desetletje preusmerila.

Sledile so vojne ki so terjala življenja 6000 ameriških vojakov in milijarde dolarjev, ki bi lahko bili porabljeni na kakšen bolj produktiven način. Medtem ko je bila ameriška pozornost usmerjena na Bližnji Vzhod, Afganistan in na številne bolj prikrite konflikte po svetu, recimo Somalijo, Filipine, povsod pač, kjer se je vodila tako imenovana vojna proti terorizmu in so ZDA zaradi neizogibnih posledic spopadov izgubljale prijatelje, so po Chingu Kitajci razvijali svoje gospodarstvo in krepili odnose z državami po svetu.

From 2001 to 2010, China more than quadrupled the size of its economy. The Chinese economy is expected to overtake the United States economy in the foreseeable future and has become an engine of world growth, having contributed more than 20 percent of world GDP growth—more than that of the United States.

Today, China has global economic reach. While the United States used to be dominant, within Asia, it is now China and not the United States that is the largest trading partner of Japan, South Korea, Australia and India—the first three of which are US military allies.

In Southeast Asia, China is the biggest trading partner of the Association of Southeast Asian Nations, and China is also Africa’s biggest trading partner. In Latin America, the United States is still more important, but even here Chinese influence is growing, and it is now the largest trading partner of Brazil and Chile.

The United States, in contrast, hasn’t had a good decade. While Bush could say in 2002 that America ‘enjoys a position of unparalleled military strength and great economic and political influence,’ today there’s a widespread perception that the country is in decline.

Čeprav ne bi rekel, da je kitajski razvoj samo posledica ameriške šibkosti, ampak da gre za notranjo dinamiko, ki bi iz Kitajske ne glede na ovire ustvarila veliko silo pa se strinjam, da je desetletje zatišja vseeno bilo v veliko pomoč. Če le tega ne bi bilo, bi bilo protikitajsko zavezništvo z ZDA na čelu do zdaj že zgrajeno, kar bi vladarjem v Pekingu povzročalo številne sive lase. Tako pa so zdaj v mnogo boljšem položaju.