Barack Obama je zmagovalec ameriških predsedniških volitev. Po še ne vseh preštetih glasovih, saj na zahodni obali še veselo štejejo, je uspel zmagati v večini ključnih držav, tudi v Ohiu, kjer pa je rezultat izredno tesen.  Za zdaj projekcije kažejo, da je osvojil že 303 elektorske glasove, njegov republikanski tekmec Mitt Romney pa  203. To pri tem, da je Mitt Romney dobil le nekaj manj glasov Američanov. Za zmago je potrebnih 270 od 538 elektorskih glasov.

Ameriškega predsednika namreč ne izvoli neposredno ljudstvo, ampak v vsaki državi zmagovalec dobi vse elektorje, ki potem izberejo predsednika. Tisti, ki zbere dovolj elektorskih glasov, je zmagovalec, kar pa lahko privede do tega, da ameriški predsednik postane človek, ki ni dobil več glasov Američanov, kot njegov prvi tekmec.

Če pogledamo ključne države, je  Obama uspel zmagati v New Hampshiru z 52,3% proti Romneyjevim 46,7%,  v Pennsylvaniji z 52,2% proti 46,6%, v Coloradu z 50,6% proti 47,3%, v Iowi 51,7% proti 46,9%, v  Virginiji z 50. proti 48%. Ohio je uspel zmagati za mišjo dlako, z 49,3% proti 49,0%. Po drugi strani je Romney uspel zmagati v Severni Karolini s 50,6% proti 48,4%. Na Floridi  so rezultati še preveč tesni in tudi, če bi Ohio pripisali Romneyju in bi zmagal v teh dveh državah, bi Obama vseeno zmagal.

ZDA torej čakajo še štiri leta z demokratskim predsednikom, ki bo tokrat lahko malo bolj pogumno predlagal svoje rešitve, saj v ozadju ne bo več strahu pred naslednjimi volitvami, saj lahko ameriški predsedniki vladajo le dva mandata. V resnici pa nas čaka še več istega. Na zunanjepolitičnem področju smo videli premik ameriške pozornosti na Pacifik, predvsem na gradnjo večjega zavezništva proti Kitajski, manjšanje pomena Evropa v ameriški zunanji politiki in nadaljevanje tako imenovane vojne proti terorizmu. Ameriški vpliv v muslimanskem svetu zelo ogrožajo popularne revolucije, jasno pa je, da so se v spopadu med sunitskim in šiitskim svetom postavile na stran sunitskih držav, proti šiitskemu Iranu in zaveznikom. Na notranjepolitičnem področju ZDA čakajo proračunske težave in nadaljevanje spopada med republikanci in demokrati o tem, po kateri poti naj ZDA gredo v prihodnje. Če bi zmagal Romney, bi po vsej verjetnosti videli ameriško verzijo evropskea zategovanja pasov, česar zdaj ne bo. Pretekla leta so pokazala trend počasnega okrevanja ameriškega gospodarstva in nižanja brezposelnosti, jasno pa je, da je slednja še vedno zelo visoka za ameriške razmere.

Glede na pretekla štiri leta pa je tudi jasno, da Obama ne bo radikalni predsednik, da kakšnih temeljitih reform ne bo, sploh pa da finančni sektor ne bo nič izgubil, četudi se utegne zgoditi kakšno minimalno povišanje obdavčitve najbogatejših.

Hkrati so v ZDA potekale tudi volitve v Predstavniški dom in Senat. V Senatu so demokrati ohranili svojo prednost, medtem ko so v Predstavniškem domu še vedno v večini republikanci.