Po Evropi, predvsem Španiji, Portugalski, Grčiji, Italiji in tudi drugod, je 14. november dan množičnih protestov, v katere je vključeno okoli 40 skupin. Ponekod je že prišlo do nasilja.

Najhujši so protesti v deželah evropskega juga, kjer je gospodarska kriza najhujša, varčevalni ukrepi, s katerimi bi naj države uravnotežile svoje proračune v zameno za pomoč, ki se potem večinoma pretaka nazaj k upnikom pa najbolj brutalni. Gre le za nadaljevanje izlivanja nezadovoljstva na ulice, ki pa tako kot varčevalni ukrepi, do zdaj ni pokazalo kakšnih učinkov. Ti protesti znajo biti, kakor v primeru  grškega, ko se je pred parlamentom zbralo 80000 ljudi, zelo množični in polni spopadov med protestniki in policijo, vendar na koncu vse ostaja enako. Parlamentarci poslušno izglasujejo varčevalne ukrepe vlade, ki dela po zunanjem diktatu in država se zavrti v nov krog varčevanja in padanja gospodarske aktivnosti, s pogubnimi posledicami. Slovenija je pri tem zdaj šele nekje pri začetku, protest napovedan za to soboto, 17. novembra, pa le  pokazatelj stvari, ki šele prihajajo v mnogo hujši obliki.

Med sindikalnimi protesti ne prihaja le do velikih zborovanj, ampak so marsikje delavci zapustili delovna mesta in paralizirali delovanje tovarn in  javnih služb, v Španiji in na Portugalskem  je bilo odpovedanih več kot 700 letalskih poletov. V enem prvih nasilnih izgredov, so se spopadli policisti in protestniki, ki so hoteli preprečiti odhod avtobusom z avtobusne postaje v Madridu. Do zdaj je bilo aretiranih že več deset ljudi, prav tako je bilo veliko ranjenih tako med protestniki, kot tudi med policisti.