Saj ni nepričakovano, a v bolj desno usmerjenih medijih Reporter in Planet Siol so začeli, podobno kot mariborski župan, iskati strupene politične strice, ki da se, kot se je izrazil Vasle, gredo ulični linč. To potem, ko je SLS iz svojih vrst izključila Franca Kanglerja, kar bi lahko kazalo na to, da v stranki pač niso zadovoljni z negativnimi posledicami mariborske vstaje. A potem, kdo na desni bi se ob to obregnil, češ da SLS tako ali tako ni pomladna stranka.

V resnici gre pri vsakem protestu za politiko, kar pa ne pomeni, da gre za tisto ustaljeno, poznano. Lahko gre za čisto neko novo gibanje, ki si prizadeva za drugačne, včasih pa tudi podobne cilje, kot že ustaljene politične sile. Eden izmed bolj prepoznavnih obrazov protestov proti Kanglerju, Sanjin Jašar, je na facebooku podal naslednjo izjavo:

Skupina 29. oktober zavrača vsa namigovanja o političnem ozadju skupine, ker nihče od nas ne simpatizira niti z Zaresom niti s SD, npr. z Golobičevo zlaganostjo in nepotizmom, ampak oboje najostreje obsojamo.
Prav tako v naši skupini ne dopuščamo nobenih strankarskih ali političnih vplivov, ker ne podpiramo nobene politične izbire, ne leve ne desne. Dovolj imamo politične svinjarije, zato naj se razna trobila, kot je Planet Siol, nehajo truditi s podtikanji o političnih akterjih v ozadju. V Mariboru so spregovorili ljudje, ki si želijo sprememb in volje ljudstva ni mogoče preprečiti.

Morebiti bo nekaterim težko razumeti, da v kriznih časih nastajajo povsem nove sile, se pojavljajo povsem novi obrazi, ki zasledujejo neke nove interese. Prav krizni časi znajo prinesti marsikatero presenečenje, saj kopni zaupanje in podpora že ustaljenim političnim silam in tudi celotnemu politično gospodarskemu sistemu. Pomislite le na propadanje komunističnega bloka, ko so se na oblast zavihteli novi ljudje, stare komunistične garniture pa je odplaknilo s prizorišča, ali pa so se bile prisiljene spremeniti v skladu z novimi časi. Ali pa pomislite na to, kako so med obema vojnama, ob zlomu starega reda, na oblast prišli levi in desni ekstremisti in marsikje pokopali parlamentarno liberalno demokratsko ureditev.

Nisem naiven, da v uporu proti Kanglerju ne bi videl tudi kakšne opozicijske roke, vendar pa v paničnem Vasletovem iskanju imen in priimkov nasprotnikov zaznavam nesposobnost razumevanja trenutne situacije. Gre za podoben problem, kot so ga imele recimo egiptovske oblasti ob svoji revoluciji, da so se namreč soočale z maso ljudi, povezanih predvsem preko spleta, ki niti niso imeli jasnega vodstva in so bile poenoteni samo v zahtevi po odstranitvi oblasti. V mariborskem primeru gre v radarjih morebiti za tisto pregovorno iskrico, ki je jezi dovolila, da se končno glasno izrazi, čeprav bi bilo kar nekaj bolj primernih trenutkov. Ta jeza po vsej verjetnosti ni vodena iz nekega centra, pač pa se je nabralo dovolj nezadovoljstva, frustriranosti, naveličanosti nad tem, kako se v Sloveniji zadeve odvijajo, da je Kangler postal strelovod, tisti cilj, ki lahko združi veliko ljudi v množične proteste. To ne pomeni, da vsi ti ljudje razmišljajo enako, ne, imajo lahko povsem različne poglede na to, kaj je treba storiti, da bi se stvari v mestu in v Sloveniji popravile. Jasno pa je, da je jeza prisotna in se zdaj že razliva na ulice. Že zdaj, ko še nismo tako kot Grčija, v nekajletnemu obdobju krčenja gospodarske aktivnosti ali tako kot Španija, s 50% brezposelnostjo med mladimi. Veliko možnosti je, da bomo kmalu imeli veliko ljudi, ki ne bodo več verjeli, da je mogoče skozi institucije sistema karkoli spremeniti, da je mogoče spremeniti kaj na volitvah, da je edina pot naprej pritisk v obliki raznih akcij in protestov, tudi nasilje.