Če so bile lako pred enim letom, zakaj ne bi mogle biti tudi tokrat? Navsezadnje, ta vlada kar lepo reže v proračunske izdatke in tudi pokojninska reforma ji bo uspela, a nič ne kaže na izboljšanje razmer. Morebiti bi pa kakšna druga vlada, z drugim pristopom uspela kaj več? Ne kličem po predčasnih volitvah, toda branil se jih ne bi.
Lukšič je ob tem dejal, da je po predsedniških volitvah pred SD-jem nova velika naloga, to pa so “bližnje parlamentarne volitve.” Da Slovenija lahko pričakuje druge zaporedne predčasne volitve je, spominja Lukšič, dejal tudi zdajšnji predsednik vlade Janez Janša ob razglasitvi izidov lanskih parlamentarnih volitev.
Sicer pa je po Lukšičevem mnenju prav Janša najbolj zaslužen za to, da Slovenijo pelje v predčasne volitve, pri čemer je izpostavil nizko zaupanje v vlado. Po njegovem mnenju je tudi razmerje med tem, kar Slovenija zmore, in med tem, kar vlada tudi uporabi, preveliko.
Kljub temu pa ni prepričan, da bi nove volitve pripeljale tudi do politične stabilnosti, ki je ključna za razvoj države. Pred volitvami si bo SD zato prizadeval združiti vse sile na levici. “Želim si, da bi celotna levica prepoznala SD kot pravega predstavnika, ne pa da išče svoje jedro okrog predstavnikov roparskega kapitalizma.”
Vse to je s stališča SD povsem razumljivo. Namreč, zdaj ko jim je uspelo osvojiti mesto predsednika države in jim tudi javnomnenjske raziskave merijo večjo podporo, zanje resnično prihaja čas največjih možnosti. Če na spopad Türk Pahor gledamo tudi kot na spopad med SD in PS, je tudi jasno, katera stranka je v boljšem položaju. Temu spopadu bi pritrdili tudi podatki vzporednih volitev, na katerih se je pokazalo, da so volivci PS pretežno volili Türka, vsi drugi pa Pahorja. SD lahko le še gradi na tem.
Res pa je, da bo Igor Lukšič imel veliko težavo, ko bo skušal svojo politiko distancirati od Boruta Pahorja. Ta bo najbrž že zelo zmeren predsednik, ki se bo trudil čim manj nagajati Janševi vladi. To ne le zaradi svoje povezovalnosti pač pa tudi zato, ker za marsikaj, kar Janševa vlada počne, verjame, da je nujno potrebno. Nikoli pozabiti, da je Pahor SD popeljal na tretjo pot, proč od bolj rdeče obavanosti stranke, nekako tako, kot je to storil Tony Blair z laburisti v Veliki Britaniji. Po drugi strani je pri Lukšiču čutiti nekaj več radikalnosti, nekaj več posluha za realnost trenutnih razmer, ko predpisana zdravila nenehnega varčevanja ne zaležejo.
Kot sem že napovedal, po Pahorjevi zmagi utegne slediti popolni zaton tako imenovane stare levice, zatem pa porajanje nove, bolj radikalne, sodobnim časom primerne, ki se bo formirala tudi iz nezadovoljstva množic.