Tvit SDS:

Komunistična internacionala, retorika državljanske vojne, totalitarni simboli? Vstaja zombijev, ne pa vstaja naroda!!!

Zdaj vsaj vemo, kako SDS vidi svoje politične nasprotnike in zakaj nikakor ne more razumeti znamenj časa. Seveda, oni so svoje nasprotnike že pokopali na smetišče zgodovine, prepričani so, da je zmaga že njihova, da je preteklost daleč zadaj in dobra samo za razdvajanje ljudstva, ne more pa ponuditi nič oprijemljivega. Ne razumejo niti, da se politične ideologije skozi čas spreminjajo in prerojevajo in da niso nič drugega, kot odraz hotenja posameznikov, ki se znajdejo v takšnih ali drugačnih razmerah in iščejo odgovore za težave, s katerimi se soočajo.

Petkovi protesti so bili v resnici dokaj kilavi, sploh v Mariboru, kar gre  razumeti že kot  posledico nespametne izbire datuma, pred prazniki, ko mnogo ljudi razmišlja o vsem drugem, kot o stanju na mrzlem, razen če to ne vsebuje konzumiranja kuhanega vina. Takšna je pač narava množic. Prava kriza utegne priti šele januarja, ko bo mnogim v denarnicah zevala velika luknja. K sreči za vlado, po umiku sindikalnega predloga za razpis referenduma o izvajanju proračuna ne bo zamika plač v javnem sektorju, kar bo nekoliko zmanjšalo napetosti. A januar se lahko kljub temu izkaže za zelo vroč mesec. Seveda, če se protestno gibanje ne bo medtem samouničilo. Kažejo se namreč že pomembne razpoke.

A kakorkoli, tisto s simboli preteklih obdobij in zahtevami po drugačni politično gospodarski ureditvi je pač posledica razmer v družbi, ne neka prikazen davno preteklih časov. Nihče v resnici ne ve, ali bo naša prihodnost kapitalistična, komunistična, demokratična, fašistična ali kaj drugega, ker se tega ne da napovedati. Gotovo so nekateri trdno prepričani in se cinično smehljajo ob simbolih, ki jih sovražijo, da bo vse vedno ostalo tako kot je, da so njihovi nasprotniki le klovni, ki ne razumejo časa, v katerem živijo, a v resnici so sami v veliki zmoti. Če se danes še zdi, da je edina možna pot naprej oligarhija s fasado demokracije v obliki volitev predstavnikov ljudstva in edini možni gospodarski sistem globalizirani kapitalizem s prenašanjem suverenosti držav na večje igralce,  so lahko jutri že na sporedu revolucije, komunistični in fašistični režimi, državljanjske vojne in vojne med državami in uničenje globalnega kapitalističnega sistema in oziranje v samozadostnost. Tistim, ki bi se zdaj smejali, češ, kje pa bodo takšni režimi jemali denar, odgovarjam, da lahko revolucionarne vlade tudi množično streljajo sovražnike ljudstva in izvajajo diktaturo, ki omogoča prilagoditev sistema novim, bolj revnim razmeram pa to še ne pomeni, da se bodo zrušili.

To smo v zgodovini že vse videli. Videli smo tudi, kako je nek režim polizobražencev uspel iz propadajoče države v nekaj kratkih letih ustvariti delujoč vojaški stroj in oživiti gospodarstvo, ko ga vsi strokovnjaki prej desetletje niso znali. Upajmo, da se nam ob vsej arogantnosti in zmotnosti trenutne vladajoče politike doma in po Evropi, ne zgodi prihod kakšne takšne radikalne alternative. Stavil pa na to ne bi. V Grčiji je desničarska Zlata zora že tretja najmočnejša politična stranka.