Svojega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav ne problematizirajo. Tako naj bi bil šiitski Iran tisti, ki bi naj končal s svojim vmešavanjem v notranje zadeve zalivskih držav, predvsem pa Sirije, kjer uporniki še niso strmoglavili Asadovega režima. Kljub dolgotrajnosti te državljanjske vojne, se diktator še vedno oklepa oblasti, neposrednega tujega posredovanja pa za zdaj še ni.

Zato pa je jasno, da se v sirske notranje zadeve vmešava veliko tujih sil, ki bi rade razplet te drame odločile sebi v prid. Na eni strani so arabske sunitske monarhije, Turčija in zahodni zavezniki, na drugi strani Iran in njihovi šiitski zavezniki od Iraka do Libanona, ter Rusija in Kitajska. Vse skupaj recept za dolgotrajno puščanje krvi, čeprav kaže, da so uporniki tisti, ki jim kaže bolje.

Zalivske države seveda teži predvsem to, da so tudi same diktature, beri monarhije, ki zatirajo svoje prebivalstvo in da se v Siriji ne godi nič drugega, kot mnogo hujša oblika  upora proti oblasti, kakršno smo lahko videli tudi v Bahrajnu, kjer pa je bil upor zelo hitro zatrt, tudi z zunanjo pomočjo, pri čemer je bilo ubitih skoraj sto ljudi. Torej, sami bi lahko v imenu demokracije in svobode s podporo upornikom uničevali svoje nasprotnike, kdo drug pa tega ne bi smel delati v njihovem primeru. Hinavščina brez primere. Še huje, če in ko bo v Siriji padel Asadov režim, se lahko zgodi, da bodo oblast prevzeli lokalni radikalni islamisti in da iz demokracije in svobode ne bo nič. Še več, ta nova oblast se bo lahko izkazala za ostrega nasprotnika zahodnih sil. Saudski Arabiji bo to morebiti že še v korist, ZDA in prijateljem pa zgotovo ne. Pričakovati, da bodo liberalne sile izšle zmagovite, je bržkone prazen up, kakor lahko te dni spremljamo v Egiptu. To seveda ne pomeni, da je Egipt pod muslimansko bratovščino že kar naenkrat druga islamska republika, saj prej kaže na turški model, a na moderno liberalno demokracijo kljub temu ne gre računati, vsaj še ne zdaj.

V najhujšem primeru lahko v Siriji oblast resnično prevzamejo ekstremisti, ki bodo mnogo hujši nasprotnik od bolj  sekularnega režima, kakršnega je država poznala v preteklih letih.

Tanki na bahrajnskih ulicah, dobro, tanki na sirskih, slabo…