Kupil sem Družino, da bi lahko prebral komentar, potem pa je vse na spletni strani Reporterja:

Slovenija je v minulem letu preživela poizkus državnega udara z ulice

Del uličnega sporočila je bila obnova revolucije in revolucionarnih metod in to je poizkus državnega udara. Kako je mogoče, da po dobrih dvajsetih letih demokratične ureditve pride država v takšno situacijo? Vzrokov za to je več. Zagotovo pa ni prvi in glavni gospodarska kriza, kot to kričijo medijski kričači, ki so nas nekoč pozdravljali z »dobro jutro, revščina«, danes pa nam govorijo, da so naši otroci lačni. Če so otroci lačni, potem so nesposobni njihovi starši, vzgojitelji in učitelji, dedki in babice in vsi okrog njih, ki nimajo niti toliko zavesti, da bi se obrnili na dobrodelne ustanove in tako poskrbeli, da njihovi otroci ne bi bili lačni.

To, kar je začela Alenka Paulin, se nadaljuje s Štuhecom. Takole je. Medtem ko ena stran trdi, da se v Sloveniji revščina razrašča, da imamo lačne otroke, druga stran to skuša minimizirati ali predstaviti za propagando svojih političnih nasprotnikov. Kot je čivknila Paulinova, je ‘lakota otrok v slovenskih šolah je navadna propagandna izmišljotina, ki jo demantirajo javno objavljeni podatki.’ Obe strani bosta bržkone ostali pri svojem. Ponavlja se zgodba o štrucah kruha v smeteh.