Predsednik vlade in največje koalicijske stranke SDS, Janez Janša, je svojim partnerjem do ponedeljka dal ultimat, da se odločijo, ali še želijo sodelovati v koaliciji. Če ne, se bo začel pripravljati na predčasne volitve. S tem je DL, SLS in DeSUS postavil v nezavidljiv položaj, saj bi predčasne volitve pomenile politično krizo v državi, ki bi še povečala nestabilnost. Odgovor NSi je po drugi strani tako ali tako jasen, saj ta stranka deluje le kot satelit SDS-u, čeprav bi lahko iz problemov le te pridobila na svoji podpori.

Seveda je še druga, čisto preprosta možnost, da se ta vlada, ta koalicija obdrži. Janez Janša odstopi kot predsednik vlade, SDS pa na njegovo mesto postavi svojega človeka. Vsi ministri, vsi odnosi med strankami, lahko ostanejo enaki in v bistvu se čisto nič ne spremeni, razen imena na vrhu. A Janša je očitno kar SDS in tam ni nikogar, ki bi si drznil razmišljati v to smer.

Jasno je, da je Gregor Virant po svojem pozivu k odstopu Jankovića in Janše s svojih funkcij, tarča besnega povračilnega streljanja ne le s strani SDS, ampak tudi s strani medijev, ki so bolj navezani na desni pol slovenske politike, hkrati pa tudi s strani raznih posameznikov in skupin, ki prav tako trdno vztrajajo pri podpori Janši. Prav zato ga Janša tudi ni povabil na sestanek štirih koalicijskih partnerjev.  Očitno je, da Virantova ‘izdaja’, ko se je sam podal na predčasne volitve, še ni pozabljena in od tod tudi izhajajo razne teorije zarote, po kateri gre v ugotovitvah   Komisije za preprečevanje korupcije le za velik načrt žrtvovanja Jankovića in uničenja Janše, s ciljem vzpostavitve tehnične vlade, ki bi ji načeloval spet en človek ’stricev iz ozadja’.

Državljanjska lista, SLS in DeSUS imajo zdaj velik problem, ko morajo odločati o tem, ali ostanejo v koaliciji in v primeru DL, požre visokoleteče besede svojega predsednika, ali tvegajo predčasne volitve. Sploh za Državljanjsko listo je  veliko vprašanje, koliko odstotkov volilnega telesa sploh lahko pridobi na predčasnih volitvah in ali lahko še pride v položaj, ko preko finančnega ministra uresničuje nekatere ključne točke svojega političnega programa. SDS ima po drugi strani zagotovljeno skozi dolga leta preparirano bazo, ki verjame samo še temu, kar ji pove njihov vodja in lahko tudi po katastrofalni javnomnenjski podpori vladi, računa na do 20% glasov. Poraz gotovo, a ne smrten.

To Janševo izsiljevanje v podirajočem stolpu slovenske politike, prihaja v času velikih napetosti, ki ogrožajo same temelje naše republike. Žalostno je, da so nekateri pripravljeni za svoje položaje žrtvovati vso državo, kajti, še nikoli v zadnjih dvajsetih letih ni bilo tako nevarno, kot je ravno zdaj, ko se tisoči podajajo na ulice, protestniki hodijo že po domovih mestnih svetnikov, vrstijo se grožnje in je politična kultura na psu in brezglavo sovraštvo postaja (ne)alternativa obstoječemu redu.