v sirski državljanjski vojni, kjer se hkrati odvija širši spopad med režimom, Iranom in Hezbolahom na eni strani in uporniki, sunitskimi arabskimi monarhijami, ZDA in Turčijo na drugi strani, bolje kaže prvim. Očitno, da so v vojno investirali več, medtem ko drugi ostajajo pri grožnjah in dobavah orožja. Nič čudnega, da Asadu niti na pamet ne pade, da bi odšel.

Kar sledi, je premislek med silami, ki želijo zamenjavo režima, ali v vojno poseči bolj neposredno. Samo oboroževanje upornikov očitno ni dovolj, oziroma ne bo dovolj za zmago v kratkem času. Lahko pričakujemo uvedbo prepovedi poletov, ki bi jo izvajale sile NATO pakta, predvsem Turčija?