Slovenski BDP se grozljivo krči:

V Sloveniji se je bruto domači proizvod (BDP) v letošnjem prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 4,8 odstotka, je objavil statistični urad.

Samo v bizaro svetu, ali svetu mladih ekonomistov, ki iz rumenih oddaj tipa Pogledi Slovenije na veliko modrujejo, je izhod iz krize v času krčenja celotne regije možen z radikalnim rezanjem proračunskih izdatkov. Posledice so povsem pričakovane. Domača potrošnja je vedno nižja.

Vpliv domačega povpraševanja na gospodarsko dejavnost ostaja negativen. Zmanjševanje skupnega domačega trošenja je bilo na začetku letošnjega leta podobno kot v drugi polovici 2012. Domača potrošnja je v prvem četrtletju padla za 7,7 odstotka. Zasebno trošenje je bilo 5,4 odstotka manjše kot pred letom, trošenje sektorja države se je zmanjšalo za dva odstotka.

Kako sekanje po javnem sektorju negativno vpliva na domačo potrošnjo in s tem na gospodarstvo, dobro opiše Bine Kordež:

Denimo, da v družini možu (javnemu uslužbencu, upokojencu ali zaposlenemu v privatnem podjetju) znižajo mesečne prejemke za 5 odstotkov ali 50 evrov. Razumljiva reakcija v družini je, da bo ta izpad prihodkov pač potrebno nekje privarčevati, se nečemu odreči, da bo družinski proračun ostal »vzdržen«. In po pregledu mesečni izdatkov se v družini odločijo, da se bodo odpovedali večerji, na katero so hodili vsak mesec že dolga leta. Namesto izdatka v višini 60 evrov, bodo večerjo pripravili v družinskem krogu, potrošili sicer za 10 evrov materiala ter seveda privarčevali omenjenih 50 evrov. Večer je kljub temu lahko še bolj prijeten in ob njem se lahko razvije tudi družinska razprava, zakaj ne zna tako odreagirati tudi država pri svojih izdatkih, ne pa da dodatno obremenjuje ljudstvo.

Seveda pa ima takšna odločitev posledice za gostilničarja v sosednjem lokalu, ki mu je izpadlo teh vsakomesečnih 50 evrov zaslužka po pokritju porabljenega materiala. Tudi on je pred dilemo, kako sedaj zapreti svoje finance. Pregleda izdatke in oceni, da mogoče ni nujno, da gostom nudi serviete in prte iz blaga, katerih pranje in kemično čiščenje ga stane 50 evrov več kot če ima na mizah papirnate prtičke. Slučajno pa ima žena iz preje omenjene družine kemično čistilnico in pralnico in zaradi takšne odločitve gostinca tudi ona izgubi 50 evrov mesečnega zaslužka zaradi izpada tega naročila. In družinskemu proračunu ponovno zmanjka 50 evrov, kar zahteva dodatno krčenje izdatkov in zgodba se ponovi. Seveda na še nižjem nivoju.

Na tak način so na rob propada bile prignane Grčija, Španija in Portugalska, kmalu bo pa še Slovenija. Še celo več, celotno evroobmočje je v slabem stanju, nekje na meji med recesijo in minimalno rastjo. A zagnanost privržencev varčevanja še ne pojenja in tudi ne bo. Ko se bodo razmere še slabšale, bodo še vedno trdili, da je le še več varčevanja rešitev, za neuspeh pa bodo krivili lene javne uslužbence, nesposobne delavce, pajdaški kapitalizem, komunizem, preveč socialne države, preveč vloge države v gospodarstvu in tako dalje. Samo svoje neuspešne politike ne bodo nikoli obsodili.