A to je lažje reči, kot storiti.

Po mnenju ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta bi v Sloveniji lahko shajali s približno sto občinami. Trenutno jih je 212. Kot pravi, je oblikovanje mreže občin v pristojnosti države, saj jih je v skladu z zakonom ustanovila in lahko njihovo število tudi zmanjša. Zmanjševanje števila občin bi bilo smiselno še pred lokalnimi volitvami prihodnje leto, zato je napovedal, da bodo na ministrstvu pripravili koncept ter ga dali v razpravo županom in koaliciji, potreben bi bil tudi referendum.

Če bi jih bilo 50 ali 70, bi bilo dovolj. Ampak največji problem bo nasprotovanje prebivalstva. Zagotovo se večina strinja, da je občin preprosto preveč, toda kdo se bo strinjal, da je ravno občina, v kateri sam živi, odveč? Da je premajhna in neučinkovita in da se mora združiti s sosednjo? Tukaj znamo naleteti na hud problem.

Pirnat poudarja tudi drugo težavo:

Lokalna samouprava je namreč ustavna pravica in njeno bistvo je, da je ta oblast ločena od države. Zato bi bila po Pirnatovem mnenju ureditev, ki bi direktivno dopuščala, da se poslanci odločijo združiti občine in “zarišejo, katere občine bi obstajale”, neskladna z ustavo.

Sicer je teoretično možna tudi sprememba ustave, vendar Pirnat poudarjal, da lokalna samouprava “ni nekaj, kar bi si v Sloveniji izmislili na novo”, saj gre za tradicijo, ki bi se jo težko na ravni občin uredilo bistveno drugače, kot je zdaj. V tem temelju se tako tega sistema ne da spremeniti, saj je občina odraz pravice do organizacije lokalne skupnosti in urejanja lokalnih zadev neodvisno od države.

Lokalna samouprava je res prisrčna stvar, toda mar takšno število občin, kot jih imamo zdaj, ne prispeva še bolj k centralizaciji države, saj je večina občin premajhna, da bi lahko izvajala kakšne večje projekte? Pokrajin seveda še nimamo. Tukaj ne gre samo za željo privarčevati nekaj denarja, ampak za to, da se izboljša delovanje države in tudi občin. Premajhne občine dvomim da so sposobne delovati najbolj učinkovito.