Verjetno je malo takšnih, ki bi se spraševali tako naivno, kot gre naslov tega teksta. Tako imenovana vojna proti terorizmu je v ZDA na stežaj odprla vrata državnemu nadzoru nad življenji navadnih posameznikov, vse v imenu nekaj več varnosti v zameno za nekaj manj svobode. Benjamin Franklin je nekoč dejal, da si tisti, ki zamenjajo svobodo za varnost, ne zaslužijo nobene in nekako tako se v resnici godi tudi Američanom.
Ne, razkritje, da ameriška obveščevalna agencija NSA prestreza komunikacije navadnih Američanov in seveda tudi tujcev, ni nobeno presenečenje. Večje presenečenje je, kako mirno se v tisti deželi svobode krepi moč države. Ne le nadzor nad komunikacijami, ne le razvejana mreža obveščevalnih služb, tudi mučenje in izvensodno ubijanje ter vojna z brezpilotnimi letali, so dokazi večje moči države, ki si lahko privošči vedno več. Očitno je treba le opozoriti na pol nevidnega sovražnika – terorista in prodati se da vedno hujše ukrepe. Obsedenost z varnostjo počasi odžira polje svobode.
ZDA so daleč proč, a tudi v Evropi, v Sloveniji se moramo vprašati, v kakšnem svetu živimo. Vedno večji del svojih življenj preživimo na spletu in možnost, da se iz naših aktivnosti izdela podroben profil naših nagnjenj in povezav je večji kot kadarkoli. Teroristi seveda niso tako neumni, da bodo svoje načrte kovali preko facebooka in se za sestanke dogovarjali preko mobilne telefonije, smo pa zato mnogo bolj ranljivi vsi drugi, saj ni več težko, tudi če svojih življenj ne obešate na veliki zvon, izvedeti veliko podrobnosti samo s prebiranjem elektronske pošte ali prisluškovanjem telefonskim pogovorom.
Sčasoma smo postali brezbrižni do vedno večje možnosti nadzora, saj se niti ne oziramo več za številnimi kamerami, ki se množijo kot gobe, kaj šele da bi si delali veliko skrbi zaradi objav na facebooku. Nekako smo se navadili živeti v hiši z velikimi okni in brez zaves, v kateri smo dobro vidni vsakomur, ki so to le želi. Seveda s tem ni nič narobe, če si kdo tako želi živeti, a kaj je s tistimi, ki cenijo svojo zasebnost in nočejo biti odprta knjiga vsemu svetu? Mar nimajo pravice, da niso ne le pod nazdorom sosedov, ampak predvsem ne pod nadzorom države, ki si lahko dovoli prebiranje njihovih misli, tudi če nimajo nobene zveze z državno varnostjo?