Če drži, prihaja poteza kot zaostrovanje v zdaj že več kot dve leti trajajoči vojni v Siriji, ki je terjala 90000 življenj.

Potem ko so Američani Asadov režim obtožili uporabe kemičnega orožja, so to uporabili kot razlog za napoved pošiljanja orožja sirskim upornikom. Pravi razlog v resnici leži drugje. Potem, ko je uporniško gibanje v Siriji po valu revolucij v regiji doseglo nekaj uspehov, se je razmerje moči začelo počasi obračati proti njim. Režim je discipliniral svoje sile, dobil pa je tudi pomoč libanonskega Hezbolaha, ki po izurjenosti in opremljenosti zlahka prekaša vse, kar lahko na noge postavijo uporniki. Ti so povrhu še notranje razklani, med njimi pa so tudi skupine, ki spadajo med skrajne islamiste Al Kaidinega tipa. Zagotovo so uporniki že do zdaj dobivali pomoč v orožju, če ne iz zahodnih držav pa iz sunitskih držav v regiji, a to ni bilo dovolj. Zadnje tedne zmaguje Asad in prav zato so ZDA prisiljene iskati rešitev, če nočejo predati te vojne.

Naslednji korak bi lahko bila uvedba območja prepovedi letenja nad Sirijo. Američani že pripravljajo teren v sosednji Jordaniji, kjer je nastanjenih nekaj njihovih letal, iz tega semena pa bi lahko zraslo močno drevo, ki bi zasenčilo letalske sile v sosednji Siriji. Ta država, tudi če bo dobila ali je že dobila najmodernejše ruske protiletalske sisteme S 300, Američanov in zaveznikov, če bi se še kdo vpisal na seznam sil, ki bi uveljavljale prepoved poletov, ne more ustaviti. Kar bi se zgodilo potem je predvidljivo in preizkušeno v Libiji. Enkrat gospodarji sirskega zračnega prostora bi lahko zavezniki z letalskimi napadi podpirali upornike.

Da Rusiji takšen scenarij ne diši, je razumljivo in prav zato v Kremlju izražajo nezadovoljstvo in celo grozijo z oboroževanjem Asadovih sil. A prava nevarnost zahodnim in interesom sunitskih držav v regiji, izhaja iz Irana. Islamska republika se je očitno odločila v Siriji potegniti črto, saj je tudi jasno, da bodo po tej državi sami naslednji cilj. Tako bi naj v Sirijo po poročanju The Independenta poslali 4000 svojih vojakov. Po intervenciji Hezbolaha bi to bil še en udarec upornikom.

Iran je bil v vojno v Siriji bržkone vmešan že do zdaj, saj naj bi preko Iraka pošiljal orožje, na kar so Američani oblasti v Bagdadu že opozorile. Toda v širšem spopadu med šiitskim in sunitskim svetom je šiitska oblast v Iraku prej na strani Teherana in tako pripravljena asistirati v boju proti skupnim nasprotnikom. Sunitski uporniki, sploh pa ekstremisti med njimi, bi lahko ogenj revolucije ponesli tudi v Irak, ki še vedno poka po verskih ločnicah in se ne more pomiriti. Američani so ironično s svojo intervencijo na oblast pomagali iranskim zaveznikom, šiitom  v Iraku.

Razmere v regiji se nevarno zaostrujejo. Če igralci ne bodo pazljivi, bi kmalu lahko izbruhnila regionalna vojna. Na eni strani Asadovo oblast podpirajo šiitska milica Hezbolah in Iran, bolj v ozadju tudi Rusija, na drugi strani  upornike sunitske monarhije, Turčija, Egipt in zahodne sile. K temu je treba dodati še razmere v Bahrajnu, kjer šiite zatira sunitski kralj in kjer je že prišlo do posredovanja Saudske Arabije. Skupnosti šiitov je v sicer sunitskem svetu še kar nekaj. Povrhu je bojišče še vedno Irak, kjer bolj kaže, da se bo oblast postavila na stran Irana. Že to je nevarna zmešnjava pa Izraela še niti omenili nismo.

Vojna, ki bi lahko izbruhnila, bi lahko načela same temelje svetovnega miru, da ne govorimo o šoku svetovnemu gospodarstvu.