Varčevanje je samo za ene, drugi pa si veselo, čeprav jih plačujemo državljani, izplačujejo nagrade in se do tega celo počutijo upravičeni.

Kot pravi generalni direktor RTV-ja Marko Filli, je sprva tudi sam imel pomisleke o omenjenih izplačilih, a dodaja, da se je tudi njemu plača že dvakrat precej znižala. Glede na odgovornost in opravljeno delo pa misli, da si izplačilo zasluži: “Glede na to, da je to vodstvo – kar lahko dokažem tudi s številkami, zlasti z odločitvami in z ukrepi – prihranilo na milijone evrov, ki so seveda ostali na razpolago programom, s pocenitvami poslovanja, s pogajanji s partnerji in nižanji stroškov, sem jaz svojo plačo, vključno s to ‘nagrado’, večkrat zaslužil, v večkratniku te plače. S tega zornega kota je moja vest čista.”

Njegova vest je čista.  Lepo. Verjetno je mnenja, da bi lahko dobil še višjo nagrado. Kvaliteta RTV Slovenije je namreč že tako visoka, da si vodilni kader zasluži čim več. Kako je z drugimi zaposlenimi, nas naj ne zanima. Komu mar za njih in za njihove želje po kakšnih nagradah, ali pritožbe, da so se tudi njim v preteklosti plače nižale.

Da je zgodba še bolj grda, poskrbi še politika, ki se je tako vneto borila za povečanje prispevka za RTV Slo. Plagiator na piko vzame Majdo Potrato:

Še vedno mi v ušesih zvenijo njene črne napovedi o slabi usodi tega javnega medijskega zavoda nacionalnega pomena in ogroženosti nekaterih predvsem TV programov, če Državni zbor ne prisluhne njenim opozorilom in predlogom ter ne poviša tega prispevka. Zelo retorično sposobna poslanka je z izbranimi besedami opisovala kaj vse hudega, da se lahko v programski zasnovi tega zavoda dogodi in kako pomembne kulturne in druge oddaje so lahko pod vprašajem, če se ne zagotovi dovolj potrebnih denarnih sredstev za njihovo financiranje ter normalno funkcioniranje RTV zavoda.

Ob takšnih dogodkih, ob razočaranju da RTV Slovenija ni bila sposobna prenašati včerajšnje tekme Apoel  – Maribor, človeka popade sveta jeza. Gospod Fili mogoče ima čisto vest, mene pa vendarle grize, da se z mojim denarjem njemu plačuje nagrade, v zameno pa se mi nudi bore malo. Morebiti bi pa res bil dober grški model, ukinitev RTV, odpustitev vseh zaposlenih in vzpostavitev nove, bolj vitke javne RTV, ki bi bolje služila državljanom. Ker, resnici na ljubo, veliko vprašanje, komu ta zdaj v resnici služi. In nič jokati za zaposlenimi. Tako ali tako je v takšnem sistemu potreben pregled, kdo kaj počne in koliko je zato plačan, potem pa pridne in sposobne obdržati, nesposobne in preveč plačane, ki ne prinašajo nekega profita  ustanovi, poslati v širni svet, kjer si naj najdejo drugega delodajalca. Prepričan sem, da lahko enako(ne)kvaliteten program dobimo tudi za manj denarja.