Iz Sirije prihajajo grozljiva poročila o napadu s kemičnim orožjem, v katerem bi naj režimske sile ubile na stotine ljudi. Ob tem moramo najmanj dvigniti obrv, saj bi bil takšen napad, slučajno istočasen s prihodom mednarodnih inšpektorjev, ki bi naj preiskovali prav uporabo kemičnega orožja v državljanjski vojni, ob  uspehih režimskih sil najmanj neracionalen. Še več, jasno je, komu takšno poročilo najbolj koristi in zaradi česar moramo biti še posebej skeptični.

Ker je sirski režim s podporo Irana in Hezbollaha v vojno investiral več, kot raznolika koalicija uporniških sil s svojimi podporniki v sunitskih monarhijah, Turčiji in predvsem v ZDA, tudi dosega večje uspehe. V Washingtonu si morajo razbijati glavo, kako podpirati odpor, a ne hkrati podpirati skrajnih skupin tipa Al Kaida, ki bi lahko po vojni orožje usmerile proti njim. Prav zato je razumljivo, da do zdaj ni bilo večjega vmešavanja. Je pa povsem mogoče, da se  kljub temu pripravlja neposredno posredovanje, ki bi upornikom prineslo zmago, hkrati pa bi prisotnost tujih sil bila garant, da se skrajneži ne okrepijo preveč. Na koncu bi lahko sledila ponovitev iraške izkušnje s tisoči ameriških vojakov na terenu, ki bi vzpostavljali prijateljski režim.  No, kako se je to v Iraku končalo, vemo vsi.

Zmeda v Siriji je velika in tujo vojaško posredovanje bi jo bržkone še povečalo. Na žalost ne moremo videti v glave igralcev v tej igri, da bi lahko napovedali, kaj se nam obeta v prihodnosti, a možnost poskusa ponovitve libijske epizode z zračnimi napadi ali celo iraške s kopenskim posredovanjem, vsekakor obstaja.