Da, saj vem v čem je razlika, toda če pogledamo širše, je mar 500 ljudi ubitih z mačetami res manj strašen zločin, kot 500 ljudi ubitih s sarinom?  Na nek sprevržen način lahko molčimo ob tisočih mrtvih, potem pa je en napad s kemičnim orožjem že razlog za  prav neverjetno zgražanje. Zgražanje,  ki lahko privede do vojne, medtem ko vojaški udar, odstavitev izvoljenega predsednika in pobijanje ljudi po ulicah in trgih v eni bližnjih držav ne povzroči niti tega, da bi se ukinila vojaška pomoč.

Orožje za množično uničevanje je postalo priročen izgovor za vse vrste pritiskov na  države, ki niso v zavezništvu z zahodom. Iranu se očita, da dela na jedrskem orožju in da je (tega si ne zmišljujem) že zadnjih 15 let tri leta pred tem, da eno izdela. Severni Korejci so strah in trepet, ker imajo nekaj šibkejših jedrskih bomb, čeprav jih imajo njihovi nasprotniki, ZDA, nekaj tisoč. Še ena hecna stvar. Topništvo Severne Koreje naj bi bilo sposobno v enem dnevu ubiti milijon Južnih Korejcev, tako da jedrskega orožja niti ne potrebujejo pa se nad tem nihče posebej ne zgraža.

Res je, da ima orožje za množično uničevanje večji potencial, ko gre za ubijanje ljudi, vendar pa je tudi relativno redko uporabljeno in velja bolj kot tisto zadnje orožje, ki bi ga kdo še uporabil, razen kakšnega norca tu in tam, kakršen je bil Sadam Husein. Mimogrede, Američanom ni šlo v posebej v nos, ko je iraški diktator plin metal nad iranske vojake. Jasno je, da moramo na vse pretege preprečevati, da bi takšno orožje prišlo v roke kakšnemu neuravnovešenemu teroristu in da je dobro, da se čim bolj onemogoča širjenje  tudi med državnimi igralci. Vendar pa ne smemo delati kakšne posebne razlike  med uporabo tega, ali kakšnega drugega orožja. Masaker je masaker, ne glede na to, v kakšni obliki pride in če že, potem se lahko gremo kvečjemu igro številk, ko gre za obsojanje in pripravljanja raznih intervencij. Se pravi, da je tisoč ubitih lahko že razlog za posredovanje, medtem ko jih sto še ni. Kakor grozno se to sliši.