Skupina 29. oktober 29. oktobra pripravlja ponovitev lanskega protesta. Na facebook strani skupine je udeležbo napovedalo okoli 600 ljudi. Če jih bo na koncu res prišlo toliko, bo to več kot lani, ko udeležencev ni bilo ravno veliko. No, vroča jesen je potem vseeno prinesla množične proteste proti tedanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, vse skupaj pa se je preneslo na raven vse države s protesti proti vladi Janeza Janše. Celo solzivec je deževal.

Mineva eno leto od prvega protesta 29. oktobra 2012 in stanje, na
katero smo takrat opozarjali, počasi postaja realnost. Bankirsko-
politična elita na hiter in pritlehen način preureja zakone in si
podreja institucije, da lahko razproda vse, kar je Sloveniji še ostalo.

Aroganca premierke in vlade ter celotnega državnega zbora spominja
na superiornost diktatorskih režimov, ki smo jim bili priča v prejšnjem
stoletju. V času, ko je pravna država samo še iluzija, ko mali človek na
svojih plečih nosi napake požrešnih kriminalcev in z vedno večjim
zadolževanjem, od katerega ljudstvo nima nič, tone vse globlje in
globlje, ko sociala postaja trend, ko je upanje na boljši jutri samo
patetični sentiment, ki spominja na Hollywoodske filme s srečnim
koncem, je potrebno, da ljudstvo pokaže svojo moč in, da opomni
poslance in ostale funkcionarje, da delajo oni za ljudstvo, ne ljudstvo za
njih.

Sistematska kraja državnega premoženja, ki se je vršila 20 let, počasi
dobiva svoj epilog, kjer bomo počasi ugotovili, da je državna malha
prazna. Razprodaja premoženja in vse večje socialno brezno so znak,
da mlada, sposobna in kreativna sila zaradi meglene perspektive beži
iz svoje lastne dežele s trebuhom za kruhom. Deljenje naroda in potenciranje
trivialnih političnih procesov in ostalih za življenje nepomembnih
novic ter prikrivanje resnic samo oddaljuje ljudi od tega da uvidijo,
da je takšen način vladanja katerekoli strani poguben za nas. Nenehno
sklicevanje politikov, da je vedno kriva druga stran, medtem ko ni
sposobna odkrite samokritike, samo podaljšuje začaran krog iz katerega
moramo nujno izstopiti, če hočemo našim otrokom omogočiti
dostojno življenje, kjer bodo lahko razvijali svoje potenciale.

Vlade Janeza Janše ni več, stanje v državi pa je podobno slabo kot lani. No, v resnici je še slabše, ker se je gospodarstvo še skrčilo, zadolženost države povečala, lov na uravnotežen proračun pa terja vedno večje odrekanje državljanov. Luči na koncu tunela ni videti, sploh še, ker je tudi okrevanje drugod po Evropi anemično. Vlada Alenke Bratušek, ujetnica napačnih evropskih politik, vztraja pri zategovanju pasov in posledice so slabe.

Protesti so pričakovani. Ne, lanskoletni protesti niso bili le zarota stricev iz ozadja, kakor to polni paranoidnih misli slikajo ideologi politične desnice, ampak le izraz nestabilnosti in bede, ki jo je povzročila kriza. Prav tako niso napovedani protesti le še ena zarota Milana Kučana, ki skuša na oblast pripeljati novo lutko, ki mu bo služila, ampak gre za izražanje nezadovoljstva nad stanjem v državi. Toda protesti so eno, prava alternativa pa drugo. V enem letu nismo videli, da bi se razvila politična sila z organizacijo, ljudmi in sredstvi, sposobna tekmovati na političnem prizorišču, zato gre pričakovati, da bodo ti in še kakšni drugi izrazi nezadovoljstva ljudi izveneli v prazno.

Kar ne pomeni, da proteste ne podpiram. Le pesimističen sem, da bodo karkoli dosegli.