Iz Ukrajine prihajajo novice o krepitvi skrajno nacionalističnih gibanj. Čeprav je težko reči, kako velik del protestov v Kijevu in po zahodu Ukrajine so predstavljali skrajni nacionalisti pa je jasno, da so svoj del dobro opravili. Kakor kaže, so bili v prvih bojnih vrstah in so ravno oni zaslužni za padec Janukovičeve vladavine.

Seveda bi bilo zmotno trditi, da gre v Ukrajini za nacionalistično zaroto. Ljudje so nezadovoljni zaradi slabega vodenja države. Ukrajina je pred bankrotom in v to stanje so jo z dvajset let napačnih odločitev pripeljale politične elite. Zakulisna oligarhija je dobro poskrbela zase, medtem ko je država stala na mestu in vrenje se je preneslo na ulice. Čisto navadni državljani Ukrajine, razburjeni sami po sebi, ne samo zaradi delovanja opozicije ali zunanjih vplivov, so hoteli spremembe. In so šli na majdan.

Država je že dolgo globoko razdeljena in niso vsi prebivalci Ukrajine zadovoljni z dogajanjem v Kijevu. Predvsem na vzhodu in jugu se bojijo znamenj nacionalizma, ki svoje konkretne oblike kaže ne le v zamaskiranih nasilnežih, ampak tudi v premikih k prepovedi rabe ruskega jezika v šolah in uradih in cenzuri ruskih medijev. To ne pomeni, da so vsi ti ljudje podporniki Janukoviča, ali da celo vsi želijo odcepitev in vključitev v Rusijo. Pomeni le, da je dogajanje v Ukrajini tekoče in da se ljudje odzivajo na dogajanje. Strah se širi.

Kakorkoli, tudi če skrajni nacionalisti predstavljajo le 10% protestnikov, to še ne pomeni, da je njihova moč temu primerno majhna. V časih, ko sistem razpada, ko varnostne sile ne delujejo več, je močan tisti, ki ima dobro organizirane ljudi, ki lahko v boj pripelje svoje borce. Kar ne bi bilo mogoče v stabilnih časih, ker večina volivcev ne bi podprla skrajnežev, je mogoče v časih krize. Prav zato so razmere v Ukrajini tako nevarne. Skrajneži vedo, da imajo prav zdaj največ moči in pritisk, da to moč izkoristijo, je velik.

Tukaj imamo dobro lekcijo, kaj se utegne zgoditi tudi drugod po Evropi. Vsi vemo, da sistem ne deluje in da je nezadovoljstva zelo veliko. Več, kot bi ga politične elite in mediji hoteli priznati. Pod poršjem vre. Ne le skrajni nacionalizem, tudi socializem in še kaj drugega. Alternative se vzpostavljajo in čakajo trenutka, da bo sistem začel razpadati. Tisti, ki bodo imeli največj lojalnih in energije polnih privržencev, bodo najmočnejši. Tudi, če bo teh privržencev le nekaj tisoč.