Skozi zgodovino si je človeštvo velikokrat postavljajo vprašanje, kako se lahko slabe stvari zgodijo dobrim ljudem. Trpljenja je bilo vedno obilo, še mnogo več, kot v naših časih. Pokoli, mučenja, posilstva, uničenja celih mest, izbrisi verskih skupin, umori, ugrabitve, pretepi, žaljenje in posmehovanje, od najhujših do manj hudih oblik nasilja in poniževanja, čas je bil priča marsikateri grdobiji.

Verstva nam pogosto ponujajo odgovor na vprašanje človeka, ki se trudi živeti po nekih načelih, biti miroljuben in dober do sočloveka, a je vseeno soočen z grožnjo, da se mu bo življenje vsak hip sesulo v prah. Da bo izgubil dom, družino, življenje. Kakor pri vprašanju, kaj se zgodi s smrtjo, gre tudi tukaj za eno temeljnih vprašanj, ki mučijo posameznika. Nekateri so odgovor podali kar s karmo, z razlago, da duše prebivajo v telesu, ki umre, se potem preselijo v novo in zatem trpijo ali uživajo posledice dejanj prejšnjega življenja. S tem se da marsikaj pojasniti, seveda. Vas je na ulici napadel nezanec, vas pretepel in oropal? Gotovo ste v prejšnjem življenju storili kaj podobnega. Še dlje lahko gremo s to smerjo razmišljanja. Raka ste lahko dobili zato, ker ste polni negativnih misli, revni ste zato, ker ne znate razmišljati bolj pozitivno, saj vesolje vsakemu da ravno tisto, kar privlači. Veliko je podobnih teorij.

Sam v to ne verjamem. Celo, sistem povračila za dejanja v preteklem življenju se mi zdi povsem nepravičen. Posameznika, ki se ne zaveda, da je sploh kdaj prej že živel, nič hudega slutečega kaznuje za pretekle grehe. Pa četudi temu ne rečemo kaznovanje, ampak rast, napredek, učenje, je vseeno grdo in slabo.

Krščanstvo ponuja boljšo zgodbo o trpljenju v primeru mučenja in smrti Jezusa. Nekdo, ki ni naredil ničesar slabega, ki je bil nedolžen, celo Božji sin, je bil usmrčen kot navaden kriminalec. Tukaj leži lekcija za vse človeštvo. Tudi če ste povsem nedolžni, ste lahko žrtev sveta. Ne le, da je ubijanje, mučenje, zlorabljanje, v naravi človeštva, je tudi v naravi tega sveta. Mačke se igrajo z mišmi, ki jih na koncu niti ne pojedo, ker je to pač v njihovi naravi, ljudje bodo šli ter bodo nekaj kilometrov od frontne črte postavili kavč in potem od tam spremljali, kako vojska bombardira sovražno ljudstvo. Čisto tako, za zabavo. Majhni otroci bodo na bombe, ki bodo čez nekaj ur ubile druge otroke, pisali pozdrave.

Krščanstvo pravi na kratko, da če so križali Jezusa, potem nihče ni varen pred trpljenjem. To ni odgovor, zakaj se slabe stvari dogajajo dobrim ljudem, ampak spoznanje same narave sveta. Odgovor, ki bi ga podalo krščanstvo, bi se skrival v zlu, ki se polašča ljudi vseh živih bitij, lahko pa ga najdemo tudi izven religije, v evoluciji. Vsako živo bitje žene želja po preživetju, niti ne želja, ampak čist avtomatizem, zaradi katerega preživijo tisti, ki mnogokrat za resurse premagajo tekmece, jih celo ubijejo in se potem razmnožujejo. Tisti, ki se te igre ne gredo, izumrejo. Kaj mislite, da se zgodi levu, ki se mu zasmili antilopa?