V ukrajinski katastrofi so največji zmagovalec ZDA, evropske države pa bodo z zaostrovanjem odnosov z Rusijo postajale vedno bolj odvisne od interesov Washingtona. V tej igri boedo poraženi tako Rusija, kot njeni nasprotniki na starem kontinentu, medtem ko bo Ukrajina končala še slabše. Če bodo članice NATO pakta za obrambo namenjale več denarja, bo to pomenilo več kupljenega ameriškega orožja, če bo prišlo do preusmeritve na druge energetske vire, bodo spet pridobile ZDA. Tudi, če bodo evropske države zaradi sankcij gospodarsko trpele, se bo zaradi tega samo še povečala mednarodna teža ZDA.

Kot piše Rok Kralj na svojem blogu, se evropske države podobno kot prej že Velika Britanija, spreminjajo v ameriške pudlje:

A ne gre samo za nadaljnjo širitev vojaškega vpliva ZDA. Rusija je po padcu berlinskega zidu postajala vse močnejši gospodarski partner Evrope. Tudi evropske države so Rusijo vse bolj dojemale kot gospodarsko partnerico in vse manj kot vojaško grožnjo, tudi zato in zaradi krize so začele zmanjševati svoje vojaške proračune. Poglejmo samo malo v preteklost: “Med letoma 2010 in 2011 se je izvoz EU-27 povečal v vse glavne trgovinske partnerje, najbolj v Švico in Rusijo (do 26,2 % oziroma 25,9 %), medtem ko je izvoz v Združene države naraščal počasneje (do 7,6 %)”

ZDA seveda niso bile navdušene nad takšnimi gospodarskimi trendi, zato moramo na današnji ukrajinski konflikt gledati tudi iz tega vidika. Hkrati z zaostrovanjem pritiska na Rusijo – z gospodarskimi sankcijami in nameščanjem vojske v bližino njihove meje – namreč v veliki tajnosti potekajo pogajanja o zloglasnem prostotrgovinskem sporazumu TISA med EU in ZDA ter še nekaterimi drugimi državami.

Kot ugotavlja Kralj, imamo tudi v Sloveniji ‘pudeljsko politiko’, evropski in slovenski politiki in intelektualci pa so večinoma ‘tiho in pristajajo na postopno drsenje v še hujši konflikt. Ubogljivo sprejemajo nove in nove sankcije proti Rusiji.’

Ne verjamem, da bo kriza v Ukrajini vzrok nove svetovne vojne, a v obdobju druge hladne vojne že živimo. Ta bo ekonomska in propagandna, trpele pa bodo države, ki se bodo znašle na sredi in bodo postale bojišče interesov obeh strani.