Problem niso mediji, ampak občinstvo, ki si želi vedno novih afer, škandalov in negativnih novic. In predvsem poceni rumene zabave.

V Nedeljskem Dnevniku je Tanja Keršmanc zapisala:

Ljudje so medijem poleg mnogih drugih vzrokov obrnili hrbet tudi zaradi vsesplođnega negativizma, ki ga ti prinašajo v obilnih količinah. Marsikdo ima dovolj pljuvanja po vsem in vseh. Če drži, da je novinar lahko vsak, ki misli, da zna pisati, je nekoč zagotovo mnogo bolj kot danes veljalo, da je dober novinar (tako kot velja za vsak poklic) predvsem dober in razgledan človek, ki zna pisati.

Res je, da so mediji v modernem svetu del problema, saj težijo k izkoriščanju najnižjih strasti in so sposobni neko povprečno, dobro novico, takoj zamenjati s poročanjem o težavah v svetu in doma. Če se ozremo samo na politično areno, skoraj ni poročanja o dobrih lastnostih politikov, vse je vedno samo črno, kar je, če na stvari pogledamo bolj pravično, nerealno slikanje sveta. Da bi bili prav vsi politiki nesposobni ali koruptni, ni mogoče.

Po drugi strani pa je medijski svet večinoma tržno naravnan posel, kjer se različni proizvajalci vsebin borijo za vsakdanji kruh. Res je, da imamo tudi javne servise, toda tudi ti se vedno bolj obnašajo tržno in iščejo gledalce, bralce in poslušalce. Ker se prilagajajo okusu večine, dobivamo vedno slabšo kvaliteto. Seveda pri tem ne smemo pretiravati z opevanjem dobrih starih časov, ko so novinarji še bili veliki in razgledani ljudje, ki so znali občinstvu podajati pomembne zgodbe. Večino časa so pač delovali kot služba za propagando vsakokratne politične ali gospodarske elite.

Vprašati se moramo, kolikšen je pravzaprav delež ljudi, ki jim takšno stanje v medijskem svetu gre toliko na živce, da so mu sposobni obrniti hrbet. Nekaj jih zagotovo je, toda njihovega števila ne smemo precenjevati. Prav zato je tako težko na noge spraviti in pri življenju obdržati medijske projekte, ki bi se ukvarjali na primer s pozitivnimi novicami ali dolgimi zgodbami. Bolj gre za obrobne medije.

Prav tako ne gre zamenjevati upada bralstva, poslušalstva in gledalstva ustaljenih medijev z obračanjem hrbta zaradi negativizma. Prej gre za pohod alternative na spletu, od blogov, spletnih strani, socialnih omrežij, forumov in tako dalje. Mnogi namreč ali ne zaupajo večjim medijem, ki prevečkrat delujejo kot zagovorniki zakulisnih interesov, ali pa ne vidijo smisla, da bi zanje odšteli kak evro, oziroma vse kar potrebujejo, najdejo drugje, brezplačno ali celo bolje napisano.