Bil je dan zmage in še enkrat več smo videli veliki prepad, ki zeva v slovenskem narodu. Medtem ko je en del proslavljal, se je za drugega zdelo skorajda, kakor da žaluje. Medtem ko je eden videl obletnico konca druge svetovne vojne in s tem prihod svobode, je drugi videl le prihod novega zločinskega sistema. Svoboda je zanje nastopila šele z osamosvojitvijo Slovenije.

Zame je 9. maj minil precej delavno, sem pa gledal parado v Moksvi, ki se je je tokrat udeležilo rekordno število ruskih vojakov, predstavili pa so tudi novo vojaško tehniko. Predstavili so se tudi vojaki iz drugih držav, med njimi iz Srbije, Kitajske in Indije. Zahodnih voditeljev ni bilo, so pa zato bili drugi, med njimi kitajski predsednik z ženo, s čimer star ruski in kitajski voditelj svetu povedala, kako zelo pomembno je zavezništvo med obema državama.

Dve državi, dva prepada, če hočete. Eden v Rusiji med zahodom in preostankom sveta, drugi v Sloveniji med podporniki partizanov in nasprotniki komunistične revolucije. Kdo drug bi zapisal kar med domobranci, a pustimo to.

Opažam, da se raznih prireditev, ki obeležujejo dogodke iz druge svetovne vojne, Dražgoše, padec Pohorskega bataljona, dneva zmage, udeležuje zelo veliko ljudi. Na politični desnici morajo biti zaradi tega zelo jezni, saj vidijo, da niti umiranje generacije ljudi, ki so živeli v prejšnjem sistemu, ali celo bili udeleženi v teh dogodkih, ne pomeni premikov v družbi. Prepad ostaja in oni ostajajo v manjšini. Ker se med in povojni dogodki v Sloveniji izkoriščajo v politične namene, za mobilizacijo volivcev, to pomeni, da so v izrazito podrejenem položaju.

Kljub vsem napovedim, da bo Slovenija propadla država vse dotlej, dokler ne bo razčistila s preteklostjo, se pravi, priznala, da ima politična desnica prav, da so bili njihovi ideološki predniki med drugo svetovno vojno na pravi strani, nasprotniki pa na napačni, večina Slovencev živi naprej. Apokaliptičnega propada ni, četudi država ni sposobna pokopati ostankov pobitih po vojni, razvija se podobno kot nekatere druge vzhodnoevropske države in ostaja nekje na pol poti med nerazvitostjo in bolj bogatimi severnimi in zahodnimi državami. Bolj kot s preteklostjo je videti, da je slabši razvoj povezan z mentaliteto Slovencev in slabo delujočim političnim in pravosodnim sistemom.

Frustracija na politični desnici mora biti zavoljo tega velika. Njihovi nasprotniki so vedno manj pripravljeni na debato, odpravljajo jih z zamahom roke, jih ignorirajo in nekateri že celo pomilujejo. Kar jim ostane so brezpredmetne šale, kot je polet brezpilotnega letala nad proslavo, z napisom ’70 let laži’ in z rdečo zvezdo in svastiko. In ponavljanje, pogosto žaljivih komentarjev, v medijih in na spletu, že prepričanim.