Za nekatere premik podpore političnim strankam in podpora zaostrovanju ukrepov proti prebežnikom prihajata kot šok. V paniki razložiti si takšno stanje, si slikajo teorije zarote, vzpon fašizma, zlorabo nekaterih političnih sil, ki med neukim ljudstvom sejejo strah in sovraštvo, posledico sovražnega govora v medijih in na spletu. Toda v resnici je vse skupaj zelo predvidljivo in nobena zakulisna sila ni potrebna, da se ljudje bojijo in sovražijo begunce in migrante.

Res je, da je v Sloveniji zelo malo migrantov in beguncev, ki bi tukaj želeli ostati. V resnici je opozicija migrantskim centrom v manjših krajih, kot so Kidričevo, Šenčur, Lenart v Slovenskih goricah, neracionalna. Do zdaj begunci in migranti niso preplavili Slovenije, le potovali so proti severu. Obstaja celo možnost, da se to ne bo zgodilo niti v prihodnosti.   Lahko se bi, toda vlade vse od Makedonije do Avstrije so začele z ukrepi, ki utegnejo močno omejiti pritok novih množic. Če kdo, potem se lahko v strahoviti krizi kmalu znajde Grčija.  Kakorkoli, vlada ne more ravnati drugače, kot da pripravi ustrezne namestitve za begunce in migrante, če jih bo več prisiljenih ostati v Sloveniji. Bilo bi neodgovorno pustiti jih na cesti, tako enostavno, kot si nekateri mislijo, da je ljudi izganjati, pa to tudi ni. Če nič drugega, gre lahko za dolgotrajni proces.

Toda, ljudi je vseeno strah. Namesto da se jih, večino prebivalstva, zaničuje, se jim posmehuje in jih označuje za drhal, se je treba vprašati, zakaj. Preprost odgovor je, da je temu tako zato, ker neka pokvarjena politična sila v državi preko svojih medijev in po spletu razpihuje sovraštvo. Pa je to verjetno? Niti ne. Do zdaj smo v tej državi lahko videli, da državljani ne spreminjajo radi svojega mnenja in da pri tem ni koristna nobena propaganda. Če bi temu bilo tako, bi nenehna propaganda v korist migrantov in beguncev s strani glavnih medijev že imela učinek. A ga nima. Ponavlja se zgodba s pravicami istospolno usmerjenih. Večina državljanov ima svoje mnenje, ki se ga ne da spremeniti niti z nenehnim medijskim bombardiranjem, kaj šele z žaljivkami. Te imajo v resnici nasproten učinek.

Tiste, ki menijo, da je mogoče s cenzuro karkoli spremeniti, je treba opozoriti, da živimo v svetu, v katerem je cenzuro skorajda nemogoče izvajati. Ko raznese bombo v večjem evropskem mestu, je to težko zamolčati. Ko pride do množičnih zlorab žensk v večjem evropskem mestu, se to da nekaj časa prikrivati, toda ne za vedno. Ko ljudje izvedo, kaj se je zgodilo, so posledice samo še hujše. Da je, in statistike to potrjujejo, med imigranti z določenih področij sveta več kriminala, tudi ni mogoče večno prikrivati. Ko posilijo desetletnega dečka, se to razve. Nič ne pomaga, da takšna dejanja lahko pripišemo manjšini pripadnikov ene religije ali z izvorom na določenem delu sveta. Da je takšnih pokvarjenih duš le nekaj odstotkov in da ni pravično, da zato zavračamo množice ljudi, ki si le želijo boljše življenje.

Na kratko, strahu ljudi ni težko razumeti, čeprav se pogosto s tem strahom ne gre strinjati.  Toda, kdorkoli tega strahu, ki se širi, noče razumeti in upoštevati, tvega brutalni obračun z realnostjo. V Sloveniji se to že kaže v političnih premikih. Tudi če bi vse zdaj obstoječe politične stranke zagovarjale politiko odprtih meja, bi se slej ko prej pojavila slovenska Pegida, se prelevila v politično stranko in podobno kot Trump v ZDA, odgovorila na zahtevo večine. Ko obstaja tako velik bazen nezadovoljnih in prestrašenih ljudi, je samo vprašanje časa, da jih nekdo nagovori.  Zakaj se potem kdo zgraža, da SDS skuša ugrabiti nezadovoljstvo in ga izkoristiti za svoje cilje? In le kako se lahko čudi, da jim to uspeva? V resnici je med ljudmi, ki zahtevajo ostrejše ukrepe proti prebežnikom, kar precej tistih, ki so na prejšnih volitvah v Državni zbor volile stranke kot SMC ali SD.

Politična levica ima velik problem. S svojim stališči prav dela na tem, da bo naša prihodnost fašistična. Vprašanje le, ali bo ta fašizem islamski, ali domač. Ignorira se realnost, da ogromno tujcev v zelo kratkem času pomeni tudi velik odpor domačinov. Takšna je človeška narava.  Ne stoji se tudi za vrednotami, ki se jih drugače obeša na velik zvon. Ko pride do takšnega pošastnega napada, kakršen je bil tisti v Kolnu, se bolj pazi, da se nasprotuje nasprotnikom migrantov, kot da se obsodi zločin. To po vsem boju za enakopravnost žensk, za njihovo pravico, da se jim ni treba na javnih krajih bati posilstva in spolnega nadlegovanja. Ko nastajajo geti sredi evropskih mest, v katerih vedno bolj veljajo druga pravila, kot za vse druge, odgovor ni odločen boj za sekularizem in vrednote odprte in svobodne družbe, ampak celo nerazumljiva podpora burkam in nikabom. In molk, kakor ne bi bilo nič narobe. Medtem ko se glasno in upravičeno obračunava z nazadnjaškimi elementi prevladujoče religije, se tišči glavo v pesek ob porastu najhujšega ekstremizma vse od padca nacional socializma, islamskega fašizma Islamske države in njim podobnih skrajnežev. Da ljudje to neskladje vidijo in ga potem zavračajo, spet ni nekaj presenetljivega. Gre za politiko manjšin, ki vedno več ljudi prav tišči v objem politične desnice.

Strah in sovraštvo se ne širita iz nekega centra, iz neke politčne stranke, ampak od spodaj, od navadnih ljudi. To, kar zdaj verjamejo številni zagovorniki politike odprtih meja, češ da je za shodom v Šenčurju SDS, ki skuša ustvariti domobransko državo, je iluzija. Zamenjujejo namreč vzrok in posledico. Da se SDS postavlja na čelo večjega gibanja, je le posledica. Vzrok leži globlje, pri strahovih ljudi.